Prijava na e-novice
tel.: 080 11 81
Cart 0

Košarica

0 items - 0,00 €

Vrtnarcek.si

Spletna trgovina Vrtnarček - Vse za vaš dom in vrt

  • POLŽI IN NARAVNI NAČIN reševanja tega problema!

    Spet prihaja čas, ko se bomo morali spopasti z invazijami polžev v našem vrtu, seveda z željo, da bomo zelenjavo pridelali na naraven in zdrav način.
    Seveda je prav, da postajamo bolj osveščeni in, da čuvamo okolje ter uporabljamo snovi, ki so bolj prijazne okolju, kot tudi nam.

    Razvoj je prinesel bio vabe za polže druge generacije, ki sloni že na dosedaj uporabljenih naravnih snoveh spojin železa, vendar dopolnjen in izboljšan tako, da se zmanjša količina potrebnega sredstva za likvidacijo polžev na najmanjšo potrebno količino in še vedno učinkuje.

    Ta nov izdelek je IRONMAX PRO, ki sledi smernicam bio pridelave. Njegova učinkovitost v primerjavi z do sedaj znanimi sredstvi je osupljiva, saj vsebuje molekule oljne repice, ki polže privabijo, da jih zaužijejo.

    Bistvo učinkovitosti je v ciljnem konzumiranju vabe, ki je dosežena z dodatkom molekul oljne repice. Na podlagi teh dejstev je poraba neprimerno manjša, saj 250 gramov zadostuje za kar 350 m2 vrtnih površin ( ostala sredstva na trgu v povprečju z 250g pokrivajo samo 40m2). Poraba kot števila zrnc na površino 1 m2 pa je osupljivo majhna. Samo 10 do 15 zelo, zelo majhnih zrnc na m2 je potrebno, da zaščitimo naš pridelek, pa še to na naraven način.

    Morda pa se bomo vrtičkarji s tem oddahnili. Pridelali bomo lep pridelek na naraven način, ki bo brez lukenj, najedenih listov in propadajočih rastlin.

    Pripravimo se na ta užitek. Vredno je poizkusiti in verjeti, da to ni samo marketinški trik.

    POVEZAVA DO NAJUČINKOVITEJŠE BIO ZAŠČITE
    https://www.vrtnarcek.si/vaba-za-polze-bio-ironmax-250g

  • POLŽI, NEDOLŽNA ALI HUDA NADLOGA ?

    Ledeni možje so za nami, zmrzali se ni več bati. Pa se lahko oddahnemo? Ne, našim vrtninam in pridelku na vrtu preti nova nevarnost. Nevarnost, ki se lahko enači, če hočete z največjimi škodljivci, kot so bramor, strune, uši itd. Obilica dežja, bujna rast, in obilica rastlinja na vrtu, ki še bolj ohranja vlago na površini gredic je idealen pogoj za invazijo in hiter razvoj polžev. Ti nam lahko na hitro uničijo in izničijo ves vložen trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči. V kolikor se ne bomo borili z njimi, je pridelek že vnaprej izgubljen.

    Zakaj tako pesmističen naslov in uvod v ta sestavek? Zato, ker polži predstavljajo pomembne gospodarske škodljivce na vrtu, polju, sadovnjakih itd, še posebno v letih in razmerah, ki so za njih zelo ugodna. To pa so mile zime in čas z obilico dežja. To pa se dogaja letos, zlasti ker je obilica vlage bila spremljana še z zmrzaljo in pozebo v začetku maja. Mladi poganjki, ki pravkar kukajo iz stebel, pa so idealna hrana za te škodljivce. Prav je, da takoj pričnemo z ukrepanjem. Gospodarsko naredijo največ škode polži brez hišic iz družine slinarjev (Limacidae in lazarjev Arinoidae). Uvrščamo jih med vsejede živali, seveda zaradi tega ker se hranijo z različnimi rastlinskimi produkti, tako rastlinskega, kot živalskega izvora. Njihova aktivnost se odvija v glavnem ponoči in v oblačnem deževnem vremenu. Hranijo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki in sadikami, nato preidejo na mlade rastlinice, liste, mlade poganjke na steblih dreves razna semena ipd. Torej v nevarnosti so vse vrtnine, poljščine, sadno drevje, grmovnice, trava, zelišča in tudi okrasne rastline, pa tudi razna semena na vrtovih in njivah. Prisotnost spoznamo tudi, če jih ne vidimo, to se izkazuje v obliki večjih ali manjših luknjic, najedenih listih, pregriznjenih steblih sadik, objedenih plodovih, pa tudi po golih njivah in gredah, kjer so polži pojedli seme ali pa celo že nakaljeno seme in mlade rastlinice, ipd. Nekatere sadike preprosto izginejo. Mi pa se čudimo in ponavadi dolžimo za to slabo kvaliteto semen. Tudi na posevkih njiv seveda.
    Zavedati se moramo naslednjih dejstev: Najnevarnejši so lazarji, različnih barv in velikosti. Komaj izlegajoči so majhni, tisti zreli pa zrastejo celo do velikost 100 in 150 mm. Svetlejše barve so tisti, ki živijo v toplejših klimatskih razmerah in temnejši tisti iz hladnejših področij in časa. Rdeči lazarji spolno dozorijo po 4 do 6 tednih. Parijo se jeseni in v septembru, pa ves čas toplega jesenskega vremena in nato odlagajo jajčeca do decembra. Pogoj je le, da so temperature nad 5 °C. Ta jajčeca prezimijo. Jajčeca so belkasto sive barve ovalne do okrogle oblike. Merijo 3 do 4 mm v premeru. Naslednjo pomlad od januarja naprej, se izležejo mladiči. Število lazarjev se začne hitro večati v aprilu, imajo en rod na leto in živijo od 12 do 14 mesecev. Populacija se veča do konca maja. Premikajo se s pomočjo izločanja sluzi, ki predstavlja 98 % vode in iščejo hrano. Spomladi se razvije 3 do 4 rodove lazarjev. Dve iz jesenskega obdobja, dve pa že iz spomladanskega. Po izleganju jajčec poginejo. Prezimijo tako, da se zarijejo v zemljo ali pa v odmrle dele rastlin.

    Skušal sem na enostaven in preprost način razložiti razvoj teh škodljivcev, saj lahko le par polžev na površini m2 uniči ves pridelek. Lotijo se tudi posevkov na njivah. Raziskave kažejo, da so jim najljubše naslednje rastline: zelena solata, zelje, korenje, rdeča pesa, redkvica, peteršilj, jagode, sadje in fižol, manj pa na sončniciah,deteljah in krompirju. Polži so tudi mrhovinarji in se hranijo z mrtvimi živalmi pa tudi svojimi mrtvimi vrstniki.

    Kako se jih znebiti je pomembno vprašanje, saj se gre za obstoj in ohranjanje naših sadov dela. Pristop k reševanju tega problema bi lahko razvrstili takole:

    1. Naraven način je s pobiranjem polžev. To pride v poštev pri manjših površinah in sajenjem naravnih rastlin, ki jih polži ne marajo, kot so: origano, pelin, zastirka lubja akacije, listje hrasta, origano, dobra misel, teloh, česen (te rastline ne uničijo polžev, ampak jih le odženejo.

    2. Druga možnost je naselitev njegovih naravnih sovražnikov kot so: race, kokoši, gosi v sadovnjake. Zlasti učinkovite so pri tem race.

    3. Uporaba pripravkov narejenim proti polžem. Zgodovina uporabe le teh je že zelo dolga saj se pojavijo v uporabi že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Uporabljali so razne kemikalije od apna, soli, saj, lesnega pepela, fenola (karbolne kisline), žaganja in tobaka, po prvi svetovni vojni postane popularen še bakrov sulfat, železov sulfat, naftalin in živosrebrov klorid. Te snovi so služile za zatiranje in odvračanje. Nekatere od teh snovi pa so okoljsko nesprejemljive, ker se akomulirajo v zemlji. Leta 1934 odkrijejo metaldehid, ki je okoljsko sprejemljivejši in bolj učinkovit. Uporabljenih je bilo še več substanc, od katerih so mnoge sedaj zaradi vpliva na okolje nesprejemljive in nimajo dovoljenja za uporabo. Zanimivo je, da nekatere kemikalije, kot so železov tripolifosfat ali pa gnojilo Bioorganik zaradi svojih lastnosti polže odganjajo. Torej trenutno rešijo problem, na dolgi rok pa ne, saj populacija polžev ostaja, ležejo se jajčeca za naslednje leto in problem imamo zopet tu.
    Na trgu je veliko produktov ki predpisujejo izdelavo pregrad s temi izdelki, tako, da preprečimo prihod polžev na gredo. Ta teorija pa je huda napaka in zmota, saj polži prezimijo s svojimi jajčeci tudi v sami gredi, zato je uporaba bariernih sredstev kot so razna lepila in geli praktično nesmiselna, seveda pa se pri tem odloča vsak posameznik sam in uporabi tisto, kar misli, da je najbolje. Zmoten je tudi nasvet, da sredstva trosimo le okoli gred in vrtov žal tudi to ne drži iz prav zgoraj omenjene trditve.

    Problem pri vseh teh izdelkih je slaba obstojnost v vlagi, torej v okolju, ki ga imajo polži najraje. Vsi preparati namreč v vlagi razpadejo in postanejo neučinkoviti, okolje pa še vedno obremenjujejo. Posledično se je moral in se mora postopek pri takih preparatih pogosto ponavljati, kar pa postane hud problem za okolje saj smo tako vnašali v zemljo še več aktivnih substanc, izdatki kot strošek pa so rasli. Običajno je bilo potrebno na površino enega hektarja potrositi cca 15 kg teh preparatov. Ta problem je rešila druga nova generacija zatiralcev in vab za polže, ki zdrži v vlažnem okolju in dežju tudi več tednov in v bistvu zelo zmanjša potrebo po uporabi teh sredstev z delovanjem do enega meseca ter z efektivno porabo samo 8 do 10 malih zrnc na m2. Poraba tega preparata se je tako zmanjšala na le 1/3 potrebne običajne količine, pa čeprav je vsebnost aktivne snovi precej manjša od dosedaj znanih limacidov. Na ta način smo dosegli dvoje: Vpliv na okolje se je zmanjšal, pri približno enaki ceni kot je bil npr. Mesurol kot edino res učinkovito sredstvo za 60 do 70 %, saj je bila poraba pri drugi generaciji limacidov in Mesurolu do 15 kg/ha. Pri sredstvih 2. generacije ( Metarex, Ironmax Pro) in odpornosti na vlago ter vodo pa se je ta poraba zmanjšala najmanj za polovico do dveh tretjin, saj je predvidena poraba le 5 kg/ha s tem, da ga trosimo precej manj pogosto in pri drugi in tretji uporabi tudi precej bolj na redko oziroma le 3-5 kg/ha. Pomembna je tudi prava tehnologija izdelave, ki zmanjša potrebo po visokih koncentracijah in seveda ustrezne snovi, ki polže privablja tako, da se vsako zrnce ali briket ustrezno porabi. Iz tega razloga je tej vabi dodana oljna repica, ki se ji polž ne more upreti. Ko vabo poje, prične spuščati neznanske količine sluzi in se pri tem izsuši, tako da odmre. Populacija polžev se s tem občutno zmanjša in praktično polži več ne vplivajo na kvaliteto in celoten pridelek. Posledično se tako izleže naslednje leto manj jajčec. Stalež polžev se zmanjša, obremenjenost okolja pa tudi, saj naslednje leto potrebujemo še manj aktivne substance.

    Stari preparati so ostali in jih skušajo proizvajalci obdržati na trgu s tem, da so preprosto zapisali večjo površino, ki jo lahko učinkovito obvladujejo, in seveda z znižanjem cen, tako, da so potrošniki pri tem zavedeni, zato je najbolje, da se sami prepričajo o učinkovitosti posameznega izdelka. Nižja cena pa je lahko varljiv znak, če ni učinkovitosti.
    Seveda konkurenca poizkuša ohranjati tržni delež ne glede na zgoraj opisano tako, da zapiše manjšo porabo na hektar, kljub enaki obliki in velikosti briketov kot so bili, tehnologiji in vsebnosti aktivne substance.

    Prav je, da vrtičkarji in kmetovalci po lastni presoji izberejo svojo pot, jo preizkusijo in se potem ponovno odločajo, saj tako ugotovijo kaj je najboljše in cenovno najugodnejše na daljši rok. Pomembno je, da lahko nabavijo za večje površine tudi večja pakiranja, ki so ponavadi cenovno ugodnejša.

    POVEZAVA DO NAJUČINKOVITEJŠE BIO ZAŠČITE
    https://www.vrtnarcek.si/vaba-za-polze-bio-ironmax-250g

  • BIOORGANSKA ZEMLJA

    Bioorganska zemlja je stisnjen naravni koncentrat kokosovih vlaken primernih za setev, sajenje in presajanje rastlin. Koncentrat ne vsebuje nobenih bolezenskih organizmov in drugih agro kemikalij. Odlikuje se po sposobnosti zadrževanja vode, izboljšuje zračnost zemlje ter strukturo tal. Uporabimo ga lahko tudi, kot zastirko s katero preprečujemo rast plevela.

    Uporaba: Za setev, sajenje in presajanje vseh vrst rastlin. Lahko uporabimo za mešanje s slabšimi zemljami in substrati, pri setvi travnatih površin, sajenju sadnega drevja, sadnih in okrasnih rastlin in začimbnic.

    Način uporabe: Bioorgansko zemljo namočimo v cca 30-35 L vode. Priporočljivo je vodo dolivati postopoma, da se počasi vpije. Bioorganska zemlja je pripravljena približno v 30ih minutah. Po potrebi lahko ob koncu zemljo pregnetemo, da se enakomerno namoči.

  • PRIPRAVA ZEMLJE ZA POMLADANSKO SAJENJE

     

    Bliža se čas ko bo zemlja toliko segreta, da bomo lahko pričeli s pomladanskimi deli na vrtu. Pozimi je bilo časa na pretek, da smo pregledali naše zaznamke problemov na vrtu, ali pa preprosto prebrskamo po spominu kaj nam je naredilo v letu 2018 na vrtu največ težav. Malo pomislimo:

    So se pojavili kakšni škodljivci, ki jim nismo bili kos: naprimer strune, bramorji,voluhar, polži, je zemlja dovolj prehranjena z minerali in dušikom, nam rastline obilno cveto potem pa cvetovi odpadajo?  itd.

    Strune pričnemo zatirati takoj, ko se zemlja otopli in so se te premaknile proti površju. Takrat pri prelopatanju v celotnem preseku lopatanja zemlje izdatno potrosimo zrnca strunala. V količini najmanj 2 kg na 10m2 ali raje več. Pomembno je, da je zemlja vlažna. Po 10 dneh lahko sadimo in sejemo. Tudi  populacijo bramorjev in polžev, ki so v tej globini  bomo tako vsaj malo zmanjšali, pa tudi voluhar bo zbežal. Seveda smo s trosenjem Strunala ubili dve muhi na mah. Rešili ali pa vsaj zmanjšali smo populacijo škodljivcev v zemlji in pognojili smo z dušikom in kalcijem. Torej nadalje dodajamo samo gnojila Fosforja (P) in Kalija (K) z malo ali brez dušika, pa tudi kalcija kot četrtega gnojilnega elementa je s tem dovolj. Dobro pa je, če gnojila vsebujejo tudi Magnezij (Mg) saj je ta vsestranski element zelo potreben človeškemu organizmu, pa tudi rastline ga nujno potrebujejo. Brez njega ni presnavljanja hranil saj ni fotosinteze.

     

     

     

    https://www.vrtnarcek.si/catalogsearch/result/?q=strunal Strunal 1kg in 5kg

    STRUNAL1kg    https://www.vrtnarcek.si/strunal-1kg

    STRUNAL 5kg https://www.vrtnarcek.si/strunal-5kg

    Ocenimo zemljo. Je glinena, težka, peščena, ali lepa črna rahla. Črne ali temno rjave zemlje so dobre in zračne . Vanjo je potrebno dodajati nekoliko manj hranil.  V tem primeru nimamo veliko dela. Zemljo le prelopaptamo in potrosimo Bioorganik. Za uspešno rast smo naredili vse.  Kaj pa, če je zemlja težka, glinena. V tem primeru  je prav, da zemlji dodamo, vgradimo snovi, ki bodo zemljo rahljale, zadrževale vlago in izboljševale zračnost. Zelo dobra v ta namen je Bioorganska zemlja s katero je rokovanje zelo priročno saj jo odlikuje majhen volumen pred pripravo, ko pa ji dodamo vodo se volumen 10-12x poveča. Postopamo po navodilih in rezultati ne bodo izostali. Zatem potrosimo še Bioorganik kot osnovo za dobro naravno rast rastlin in uspeh ne more izostati.

    BIOORGANSKA ZEMLJA https://www.vrtnarcek.si/bioorganska-zemlja-70l-5kg-agrolit

    KAKŠNE NAPAKE NAJPOGOSTEJE DELAMO PRI PRIPRAVI ZEMLJE NA VRTU?

    Najpomembnejši pojem v življenju ljudi, živali in rastlin je prehrana. Da tudi rastline potrebujejo raznoliko prehranjevanje, če hočemo, da imajo na razpolago najpomembnejše; kot so dušik (N), Fosfor (F), Kalij (K), pa tudi Kalcij, Magnezij, Natrij in Žveplo. Slednja dva nista tako pomembna, ker jih je v zemlji običajno dovolj. Vsi ostali elementi pa so nujno potrebni.

    To pogosto pozabljajo vrtičkarji, ki se ukvarjajo z bio pridelavo in ponosno povedo, da uporabljajo samo kompost. Potrebno je vedeti, da kompost, pa tudi hlevski gnoj, konjski gnoj, ipd, vsebujejo dušik in organsko maso, pa skoraj nič ostalih  nujno potrebnih elementov. Tako prehranjevane rastline običajno hitro in močno rastejo, so pa popolnoma neodporne na bolezni, lome, cvetovi odpadajo ali pa se slabo oprašujejo in kasneje plodovi odpadajo, plodovi gnijejo, so manj okusni, se slabo skladiščijo itd. Vse to je posledica preobilice dušika in pomanjkanja Fosforja, kalija in drugih anih mineralov. Velikokrat sem zapisal, da brez pomisleka solimo juho na krožniku, da je le okusna, kalija, in fosforja,ki sta podobni snovi pa rastlinam ne privoščimo, da bi se te lepo opraševale, da bi bile zdrave in odporne ter, da bi plodovi lepo zoreli in dobro skladiščili.

     

    BIOORGANIK 20kg  https://www.vrtnarcek.si/bioorganik-20-kg

    Vedeti moramo, da so pomisleki okoli normalne uporabe fosfornih in kalijevih gnojil popolnoma odveč saj prav tako izvirajo iz zemlje, kot naprimer kuhinjska kamena sol, s to razliko, da sta kalijevo in fosforjevo gnojilo v tovarnah s posebnim postopkom bolj koncentrira, da se posledično zmanjšajo transportni stroški. Odstranjena pa je tudi jalovina in balast, ki rastlinam ne koristi. Posledično seveda takšna gnojila trosimo v manjših količinah in dosežemo isti učinek. Potrosimo samo toliko, kot je jeseni ali čez leto znašala vsebnost teh mineralov v plodovih in drugem pridelku. Vedeti moramo namreč, da s plodovi in pridelki iz zemlje odnašamo tudi te elemente-minerale in samo to moramo nadoknaditi. Nič več. V kolikor smo dodali bioorganik pa potrebujemo mineralnih hranil še manj. Prav tako pa izkoristek hranil povečuje še uporaba medicoplant Amina, ki ga dodajamo razredčenega z vodo v hudo majhnih količinah. Učinek pa je izreden. Rastline zalite s tem naravnim gnojilom pa povečuje tudi odpornost na mraz za cca 5 0C in kasneje odpornost na sušo. Seveda, moramo z njim zalivati vsaj 2x na mesec. Prevelika količina trosenja mineralnih gnojil pa zakisa zemljo, to pa je tisto kar ruši ravnotežje v naravi.

    To je vse, kar nas čaka v teh prihajajočih pomladanskih dneh. Pa ne pretiravajmo s prezgodnjim sajenjem krompirja. Pozeba je lahko hitro tu. Lahko pa nevarnost pozebe zmanjšamo tudi z vrtnarsko kopreno, ki bo ohlajanje zemlje vsaj malo preprečila.

     

     

    Franc Grošelj

  • Čas je za jesensko obdelavo tal

     

     

     

     

     

     

     

    KLIKNITE NA SLIKO ZA PREGLED VIDEO VSEBINE.

    Jesenska obdelava tal

     

  • PRIDELOVANJE KORENČKA NA DOMAČEM VRTU

    Rdeči, pravzaprav oranžni, korenček je poslastica, ki jo radi jedo tudi otroci in je po priljubljenosti primerljiva z raznimi sladkimi prigrizki. Najbolj tekne sveži, spuljen z domačega vrta, na hitro opran in takšne sorte, ki vsebuje veliko sladkorja. Ni ga težko pridelati, če poznamo določene lastnosti te korenovke.

    Korenček, kot ga poznamo danes, izvira iz trpke in nezanimive divje vrste, ki raste kot plevel po vsej Evropi in Aziji. Prepoznamo ga po cvetovih -  kobulih, ki zrastejo tudi do meter in več, so bele barve in v poletnih mesecih semenijo. Takrat se bela barva spremeni v rjavo, saj je tudi korenčkovo seme rjavo. V družino kobulnic spadajo tudi petršilj, pastinak, zelena… in tudi divja kumina, s katero divje korenje v času nastajanja semena pogosto zamenjamo (praviloma po videzu, po vonju prav gotovo ne). Glede na povedano raste korenje vse okoli nas, pa nam pridelovanje pogosto predstavlja veliko težavo. Menim, da je največji problem v kaljenju semena in najzgodnejši fazi rasti te zelenjadnice.

    Za družino kobulnic je značilno, da njihovo seme vsebuje veliko eteričnih olj, njegova povrhjnica je trda in na nek način bodičasta, zato kalček potrenuje relativno veliko časa in energije, da prebode to trdo semensko ovojnico. Naši starši in predniki so korenje sejali v zimskem času, direktno v sneg, v posevke žit – prav s tem razlogom, da je preko zime, sočasno ko je sneg kopnel in ob veliki vlagi, trda semenska ovojnica počila in korenček je v spomladanskem času normalno kalil. Ko so žito poželi, so začeli z pletjem, okopavanjem in redčenjem posevka. Sodobni vrtičkar kupi seme v marcu, aprilu, ga poseje in pričakuje konec maja že prvi pridelek…

    Korenje

    Kdor hoče pridelati korenček, mora vedeti nekaj dejstev o razvoju rastline. Optimalna temperatura kaljenja je 8 °C. Pri taki temperaturi in ostalih izpolnjenih pogojih za rast bo kalil v 5-ih dneh. V kolikor je temperatura zemlje nižja, se čas kaljenja lahko podaljša tudi za več kot mesec dni. V trenutku, ko pa seme že kali in požene prvi list, se rast korenčka navidezno ustavi vsaj za tri tedne ali več. V tem času požene tanko, dolgo koreninico, ki se bo kasneje odebelila in postala koren. Da se bo ta mlada koreninica, tanka kakor las, normalno debelila, mora biti, kot prvi izpolnjen rastni pogoj, zemlja na gredici ves čas rahla in zračna – to pomeni do globine kot je dolgo korenje (20 – 30cm).Tega pogoja največkrat ne izpolnimo. Zakaj?

    Seme korenčka posejemo v vrste kot čisti posevek. Če zemlja ni dovolj topla je kaljivost dolgotrajna in seme je izpostavljeno raznim nevščenostim – padavine zemljo zbijejo, posevek se zapleveli… in ker mislimo, da ni nič kalilo, že po tednu ali dveh gredico prekopljemo in posejemo nekaj drugega… in krivo je seme, ki je bilo že staro ko je bilo pakirano… . V resnici je korenček v tem času že kalil, pognal dolgo korenino in iz zemlje se je že pokazal prvi list, vendar mi ga nismo videli, ker je zelo majhen in neopazen med gostim plevelom.

    Glede na navedeno korenček sejmo vedno v mešani posevek s čebulo, bobom, solato, česnom, lahko tudi mesečno redkvico v vrste. Ko bo korenček kalil in se razvijal,  bomo v medvrstnem prostoru vzdrževali zračno zemljo, pleli plevel in skrbeli za optimalne pogoje rasti. Ko bomo pobrali vmesni posevek se bo korenček nemoteno debelil vse do tehnološke zrelosti v oktobru oz. novembru. Gnojimo mu trikrat oz. vsaj dvakrat v času vegetacije: ob sejanju v vrste in dognojujemo prvič mesec po sejanju in še enkrat po mesecu dni z mineralnimi gnojili (Vrtnarček NPK) z večjo vsebnostjo kalija.

    Nada Grešak, dipl.inž, agr. in hort.

  • PRIDELOVANJE JAGOD NA DOMAČEM VRTU

    Začela se je sezona češenj in jagodičevja. Na trgu so že slovenske češnje, sibirske borovnice, šparglji in jagode. Pridelava jagod ni zahtevna, potrebujejo predvsem s hranili dobro založena tla z veliko vsebnostjo humusa, zato bi bilo smiselno, da ima na svojem vrtičku vsak ljubitelj vsaj nekaj sadik različnih vrst in sort jagod. 

    Naravna rastišča sort jagod, ki so se uporabljale za križanja, s katerimi smo dobili današnjo obliko plodov, so okolica Teksasa v Ameriki, obala Pacifika , pa tudi Havaji. Jagoda je torej klimatsko in temperaturno zelo prilagodljiva rastlina, zato jo pri nas v Sloveniji lahko gojimo v vseh pokrajinah.  Tudi glede tal ni zahtevna, saj uspeva na vseh tipih tal: od peščenih do glinastih, seveda pa ji najbolj prijajo rahla, strukturna tla bogata s hranili. Izogibati se moramo le nepropustnih tal, kjer voda zastaja na površju. Glede kislosti tal jagoda prenaša pH med 5,5 in 7,2.

    Na rast in rodnost jagod v naših klimatskih pogojih najbolj, poleg založenosti tal s hranili in možnostjo zalivanja, vpliva medsebojni vpliv temperature, zračne vlage in dolžine dneva. Listi pri jagodah najbolje rastejo pri temperaturi 25°C, cvetovi pa se začnejo razvijati že pri 10°C. Če dobro opazujemo rastline na svojem vrtu to z lahkoto potrdimo, saj prej opazimo svetove kot pa nove liste. Ko se cvetovi začnejo odpirati, mora biti zračna vlaga okrog 60%, da bo oplodnja uspešna. Omogočen mora biti tudi let žuželk, kar pomeni zmerno vetrovno ali brezveterje. V kolikor ti pogoji ob cvetenju niso izpolnjeni, pride do neenakomerne oplodnje, če pa prve cvetove prizadene še mraz, ne moremo pričakovati debelih jagod, saj so vedno najdebelejši plodovi iz prvih cvetov. Cvetni brsti in mladi plodovi pri temperaturi -2°C pozebijo, zato je smiselno gredice ob napovedih takšnega padca temperatur pokriti s spomladansko vrtno tkanino. Vendar pozor, takoj ko mine nevarnost pozebe tkanino odstaranimo. Tako omogočimo nadaljnje opraševanje in preprečimo nastanek pogojev za razvoj raznih bolezni, ki prizadenejo liste in plodove. Še posebej je potrebno biti pozoren pri nasadih, kjer smo jagode sadili na črno, rjavo oz. temno folijo ali tkanino. Ob takih pogojih resnično preprečimo rast plevelov, pospešimo dvig temperature potrebne za razvoj cvetov in plodov, ustvarimo pa tudi idealne pogoje za razvoj bolezni, predvsem, če nasad ni zračen in je prisotna vlaga.

    Sadike jagod navadno kupimo v specializiranih prodajalnah, potem pa jih lahko razmnožujemo sami, saj je vzgoja sadik relativno preprosta – z živicami iz matične rastline. Živice za razplod začnejo poganjati ob prvem zorenju plodov. Tako vzgojene sadike navadno sadimo pozno poleti (avgusta) in jih imenujemo zelene sadike. Plodove bomo pobirali naslednjo pomlad. Sadike, ki so na trgu spomladi, so vzgojene iz živic, ki prezimijo na prostem, spomladi jih izkopljemo in presadimo v nov nasad, kjer še isto leto, v zgodnjem poletju, rodijo. Te sadike imenujemo sadike v mirujočem stanju. Tretja vrsta sadik, ki jih lahko kupimo v naših trgovinah pa se imenujejo hlajene ali frigo sadike. Te sadike so iz nasada skopane v decembru, shranjene v hladilnikih, ter poslane v prodajalne glede na potrebe trgovcev oz. potrošnikov. Te jagode rodijo po sajenju, kadarkoli v rastni sezoni, vse do jeseni oz. do pojava prve slane.

    Jagode v košari Jagode v košari

    Glede na zasnovo plodov jagode delimo v enkrat in večkrat rodne. Enkrat rodne so odvisne od dolžine dneva – rodijo, ko se dan daljša ( do poletnega solsticija, to je 24.6. ko se dan začne krajšati). Na večkrat rodne jagode dolžina dneva ne vpliva in jih obiramo vsaj dvakrat oz. večkrat v rastni sezoni, saj takoj po prvem obiranju začnejo s procesom formiranja novih cvetih brstov in razvojem plodov. Enkrat rodne jagode potrebujejo za razvoj novih cvetov obdobje kratkega dne in daljše obdobje nizkih temperatur med 2°C in 5°C. Vse vrste pa za normalno rast potrebujejo hranila, ki jih zagotovimo z gnojenjem s specializiranimi gnojili za jagode, ki jih po navodilih proizvajalca potrosimo oz. doziramo v nasadu.

    Nada Grešak, dipl.inž, agr. in hort.

     

     

  • VEČNI PROBLEM NA VRTU – POLŽI !

    VEČNI PROBLEM NA VRTU – POLŽI !

    Škodljivec, ki ne da miru!

    Tema, ki nikoli ne zastara, so pogovori o polžih! Zakaj ? Odgovor je preprost, ker smo lansko leto, ko jih je bilo manj, nekoliko pozabili nanje. Posledica pa se kaže letos v invaziji teh vrtnih pošasti, ki nam jemljejo veselje do vrtnarjenja, saj jih čez dan ni videti, zato pozabimo nanje, ne ukrepamo pravočasno, polži se veselo zarzmnožujejo, mi pa se čudimo izgubljenemu pridelku, dokler nam na njih ne spodrsne. V enem izmed preteklih člankov sem zapisal, da v kolikor se z njimi ne bomo borili, je pridelek že vnaprej izgubljen. In to prav gotovo velja.

    Obilica dežja, bujna rast, in obilica rastlinja na vrtu, ki še bolj ohranja vlago na površini gredic je idealen pogoj za invazijo in hiter razvoj polžev. Ti nam lahko na hitro uničijo in izničijo ves vložen trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči.

    Zakaj tako pesmističen naslov in uvod v ta sestavek. Zato, ker polži predstavljajo pomembne gospodarske škodljivce na vrtu, polju, sadovnjakih itd, še posebno v letih in razmerah, ki so za njih zelo ugodna to je čas z obilico dežja. To pa se dogaja letos,zlasti ker je obilica vlage bila spremljana še s hladnim vremenom v marcu. Toplo vreme je hladen marec nadoknadilo v aprilu. Rastlinje je vzkipelo , saj je poseben zagon temu dalo obilno deževje. Mladi poganjki, ki pravkar kukajo iz stebel, pa so idealna hrana za te škodljivce.  Prav je, da takoj pričnemo z ukrepanjem.Gospodarsko naredijo največ škode polži brez hišic iz družine slinarjev (Limacidae in lazarjev Arinoidae). Uvrščamo jih med vsejede živali, seveda zaradi tega, ker se hranijo z različnimi rastlinskimi produkti, tako rastlinskega, kot živalskega izvora. Njihova aktivnost se odvija v glavnem ponoči in v oblačnem deževnem vremenu. Hranijo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki in sadikami, nato preidejo na mlade rastlinice, liste, mlade poganjke na steblih dreves, razna semena ipd.Torej v nevarnosti so vse vrtnine, poljščine,sadno drevje, grmovnice, trava,zelišča in tudi okrasne rastline, pa tudi razna semena na vrtovih in njivah. Prisotnost spoznamo tudi ,če jih ne vidimo,to se izkazuje v obliki večjih ali manjših  luknjic, najedenih listih, pregriznjenih steblih sadik, objedenih polodovih, pa tudi po golih njivah in gredah, kjer so polži pojedli seme ali pa celo že nakaljeno seme in mlade rastlinice, ipd.Nekatere sadike preprosto izginejo. Mi pa se čudimo in ponavadi dolžimo za to slabo kvaliteto semen. Tudi na posevkih njiv seveda.Posebaj nas razočara sušenje mladih sadik dreves, ki so jeseni posajena, dobro prezimila, pričela odganjati, naenkrat pa poganjkov ni več. Rastlina obnemore in se posuši. Zakaj? Mladi pravkar odprti poganjki brsti na drevescih so prava poslastica za polže. Posledica pa suhe sadike.

    Zavedati se moramo naslednjih dejstev: Najnevarnejši so lazarji, različnih barv in velikosti. Komaj izlegajoči so majhni, tisti zreli pa zrastejo celo do velikost 100 in 150 mm. Svetlejše barve so tisti, ki živijo v toplejših klimatskih razmerah in temnejši tisti iz hladnejših področij in časa. Rdeči lazarji spolno dozorijo po 4 do 6 tednih. Parijo se jeseni in v septembru, pa ves čas toplega jesenskega vremena in nato odlaga jajčeca do Decembra. Pogoj je le, da so temperature nad 5 stopinj C. Ta jajčeca prezimijo. Jajčeca so belkasto sive barve, ovalne do okrogle oblike. Merijo 3 do 4 mm v premeru. Naslednjo pomlad od Januarja naprej ,se izležejo mladiči.Število lazarjev se začne hitro večati v Aprilu, imajo en rod na leto in živijo od 12 do 14 mesecev. Populacija se veča do konca maja. Premikajo se s pomočjo izločanja sluzi, ki predstavlja 98 % vode in iščejo hrano. Spomladi se razvije 3 do 4 rodove lazarjev. Dve iz jesenskega obdobja, dve pa že iz pomladanskega. Po izleganju jajčec poginejo. Prezimijo tako, da se zarijejo v zemljo ali pa v odmrle dele rastlin.

    Polž slinar

    Skušal sem na enostaven in preprost način razložiti razvoj teh škodljivcev saj le par polžev na površini kvadratnega metra uniči lahko tam ves pridelek, saj se lotijo tudi posevkov na njivah. Raziskave kažejo, da so jim najljubše naslednje rastline: zelena solata, zelje, korenje, rdeča pesa, redkvica, peteršilj, jagode, sadje in fižol, manj pa na sončniciah,deteljah in krompirju. Polži so tudi mrhovinarji in se hranijo z mrtvimi živalmi pa tudi svojimi mrtvimi vrstniki.

    Poškodba koruze, katero je naredil polž
    Poškodba krompirja, katero je naredil polž Poškodba krompirja, katero je naredil polž 

    Kako se jih znebiti je pomembno vprašanje, saj se gre za obstoj in ohranjanje naših sadov dela. Pristop k reševanju tega problema je že bil zapisan in bi bil naslednji:

    A.Naraven način s pobiranjem polžev. To pride v poštev pri manjših površinah in sajenjem naravnih rastlin, ki jih polži ne marajo, kot so: origano,pelin, zastirka lubja akacije, listje hrasta, origano, dobra misel,teloh, česen (terastline ne uničijo polžev, ampak jih le odženejo.

    1. Druga možnost je naselitev njegovih naravnih sovražnikov kot so: race, kokoši , gosi v sadovnjake. Zlasti učinkovite so pri tem race. Poznane po učinkovitem uničevanju so zlasti indijske tekačice.
    2. Uporaba kemikalij. Zgodovina uporabe le teh je že zelo dolga saj se pojavijo v uporabi že konec 19 in v začetku 20 tega stoletja. Uporabljali so razne kemikalije od apna, soli, saj,lesnega pepela, karbolne kisline, žaganja in tobaka . Po prvi svetovni vojni postane popularen še bakrov sulfat, železov sulfat, naftalin in živosrebrov klorid.Te snovi so služile za zatiranje in odvračanje. Nekatere od teh snovi pa so okoljsko nesprejemljive, ker se akomulirajo v zemlji. Leta 1934 odkrijejo metaldehid, ki je okoljsko sprejemljivejši in bolj učinkovit. Uporabljenih je bilo še več substanc, od katerih so mnoge sedaj zaradi vpliva na okolje nesprejemljive in nimajo dovoljenja za uporabo. Zanimivo je, da nekatere kemikalije , kot so železoiv tripolifosfat zaradi svojih lastnosti polže odganjajo. Torej trenutno rešijo problem, na dolgi rok pa ne, saj populacija polžev ostaja, ležejo se jajčeca za naslednje leto in problem imamo zopet tu. Zanimivost v zatiranju polžev predstavlja tudi bio gnojilo Bioorganik.

    Na trgu je veliko produktov, ki predpisujejo izdelavo pregrad s temi izdelki, tako, da preprečimo prihod polžev na gredo. Ta teorija pa je huda napaka in zmota, saj polži prezimijo s svojimi jajčeci  tudi v sami gredi, zato je uporaba bariernih sredstev kot so razna lepila in geli praktično nesmislna, seveda pa se pri tem odloča vsak posameznik sam in uporabi tisto, kar misli, da je najbolje. Zmoten je tudi nasvet, da sredstva trosimo le okoli gred in vrtov žal tudi to ne drži iz prav zgoraj omenjene trditve.

    Problem pri vse teh izdelkih je  slaba obstojnost v vlagi, to je okolju, ki ga imajo polži najraje. Vsi preparati  namreč v vlagi razpadejo in postanejo neučinkoviti, okolje pa še vedno obremenjujejo. Posledično se je moral in se mora postopek trosenja pri takih preparatih pogosto ponavljati, kar pa postane hud problem za okolje, saj smo tako vnašali v zemljo še več aktivnih substanc, izdatki, kot strošek, pa so rasli.Običajno je bilo potrebno na površino enega hektarja potrositi cca 15 kg teh preparatov. Ta problem  je rešila druga nova generacija zatiralcev in vab za polže , ki vzdrži v vlažnem okolju in dežju tudi več tednov in v bistvu zelo zmanjša potrebo po uporabi teh sredstev, saj zadostuje že 8 do 10 malih zrnc na kvadratni meter in delovanjem do enega meseca v vseh vremenskih razmerah, tudi dežju. Poraba tega preparata se je tako zmanjšala na le 1/3  potrebne običajne količine pa čeprav je vsebnost aktivne snovi precej manjša od dosedaj znanih limacidov. Na ta način smo dosegli dvoje: Vpliv na okolje se je zmanjšal, pri približno enaki ceni kot je bil naprimer Mesurol kot edino res učinkovito sredstvo za 60 do 70 %, saj je bila poraba pri drugi generaciji limacidov in Mesurolu do 15 kg/ha. Pri sredstvih druge generacije in odpornosti na vlago ter vodo pa se je ta poraba zmanjšala najmanj za polovico do dveh tretjin, saj je predvidena poraba le 5 kg/ha s tem, da ga trosimo  precej manj pogosto in pri drugi in tretji uporabi tudi precej bolj na redko oziroma le 3-5 kg/ha. Pomembna je tudi prava tehnologija izdelave, ki zmanjša potrebo po visokih koncentracijah in pa seveda  ustrezne snovi, ki polže privablja tako, da se vsako zrnce ali briket ustrezno porabi. Iz tega razloga je   tej vabi dodano sredstvo ki deluje kot vaba, ki se ji polž ne more upreti, ko vabo poje, prične spuščati neznanske količine sluzi in se pri tem izsuši, tako da odmre. Populacija polžev se s tem občutno zmanjša in praktično polži več ne vplivajo na kvaliteto in celoten pridelek. Posledično se tako izleže naslednje leto manj jajčec. Stalež polžev se zmanjša, obremenjenost okolja pa tudi, saj  naslednje leto potrebujemo še  manj  aktivne substance. Seveda pa je pogoj dosledna uporaba.

    Primer novejše vabe METAREX INOV, limacid II generacije

    https://www.vrtnarcek.si/vaba-za-polze-metarex-inov-250g

    Limacid II generacije METAREX INOV 250g - limacid II generacije

    Stari preparati so ostali in jih skušajo proizvajalci obdržati na trgu s tem, da so preprosto zapisali večjo površino, ki jo lahko učinkovito obvladujejo,  in seveda z znižanjem cen, tako, da so potrošniki pri tem zavedeni, zato je najbolje, da se sami prepričajo o učinkovitosti posameznega izdelka. Nižja cena pa je lahko varljiv znak, če ni učinkovitosti.

    Seveda pa morajo vrtičkarji in kmetovalci po lastni presoji izbrati svojo pot, jo preizkusiti in se potem ponovno odločaiti, saj le izkušnje in lastno prepričanje pove kaj je najboljše in cenovno najugodnejše na daljši rok. Pomembno pa je, da se lahko  nabavi za večje površine tudi večja pakiranja, ki so ponavadi cenovno ugodnejša.

     

    Franc Grošelj

  • VZGOJA PARADIŽNIKA, PAPRIKE, JAČEVCEV… - TOPLOTNO ZAHTEVNIH PLODOVK

     

    Ko nam zunanje temperature omogočijo, da se po vrtu gibljemo v kratkih rokavih, že razmišljamo o sajenju in vzgoji paradižnika in ostalih plodovk… . Pa vendar so temperature nad 25°C v aprilu lahko zavajajoče. Ne hitimo s saditvijo omenjenih plodovk, saj nam ledeni možje v maju lahko vzamejo vse veselje do pridelovanja, za naše celinsko podnebje, neobičajnih rastlin.

    Zgoraj navedene plodovke, ki jih sadimo na naše vrtove in v rastlinjake, spadajo v dve botanični družini: razhudniki (paradižnik, paprika, jajčevec) in bučnice (kumare, buče, bučke, lubenica, melone). V Evropo smo jih prinesli pred več sto leti iz Južne oz. tropske Amerike in Indije. Že to dejstvo nam pove, da so navajene viskoh temperatur, ki jih v našem okolju lahko zagotovimo v zaščitenem prostoru ali pa z dovolj “pozno” saditvijo in setvijo na prosto. Dovolj “pozna” saditev pomeni, da v našem podnebnem območju počakamo, da minejo še zadnji spomladanski dnevi, ko je možna pozeba ali pa temeperature pod 10°C.

    Zakaj? Že dve leti zapored nam je zgodnje posevke, sadno drevje in vinsko trto uničila slana. V letu 2017 je bilo to v predzadnjem tednu aprila (21. in 22.april), seveda pa ostaja nevarnost pozebe vse do ledenih mož, to je do sredine maja. Tudi samo nizke temperature ponoči lahko povzročijo prehlad rastlin.

    Plodovke, v zadnjih letih vse pogosteje, gojimo preprosto kar iz sadik. Kupimo jih v specializiranih prodajalnah ali pa si jih vzgojimo sami. Vzgoja je sicer preprosta, če imamo na voljo dovolj svetel in ogrevan prostor oz. da je razmerje med toploto in svetlobo primerno. Temperatura vznika je med 24°C in 27 °C, vendar če ni prostor maksimalno osvetljen več kot 11 ur dnevno, se sadike v enem dnevu »pretegnejo«. Po vzniku je potrebno temperaturo znižati na okrog 18°C. Tudi nihanje temperatur ni primerno, zato smo velikokrat razočarani, če nam posevki lepo kalijo, potem pa sadike postanejo podobne nitkam s kličnimi listi na vrhu. Pogosto jih napade še padavica sadik, posebno še, če nekoliko preveč zalivamo in so temperature prenizke. Ker so poletja vse bolj vroča, lahko toplotno zahtevne plodovke sejemo tudi na prosto, na gredice, kot vse ostale posevke. Ko imajo razvite prve prave liste jih brez težav presadimo na stalno mesto, kjer jih oskrbujemo enako kot tiste, ki jih kupimo. Po mojih izkušnjah, razen paprike, vse plodovke posejane na prosto okrog 10.maja in posajene na stalno mesto v začetku junija, lepo uspevajo.  Tudi začetek zrelosti oz. pobiranja pridelka ne zaostaja dosti za časom zrelosti plodov tistih rastlin, ki smo jih vzgojili iz sadik. Seveda je čas zrelosti odvisen tudi od sorte posamezne vrste plodovke.

    Kljub navedenim izkušnjam, najpogosteje paradižnik, papriko, feferone… pridelujemo v zaprtih prostorih (rastlinjakih, plastenjakih, tunelih…), predvsem zaradi zaščite pred boleznimi in kontrolirane preskrbe z vodo in hranili. Plodovke so zahtevne glede preskrbe s hranili. Predvsem potrebujejo dovolj fosforja in kalcija za krepitev odpornosti. V ta namen že zemljo za sajenje skrbno pripravimo in osrbimo z dovolj hranili.Priporočljivo je vsakoletno dodajanje zrelega komposta, vsaj 1 kg na kvadratni meter površine oz. za plodovke primernega substrata (profesionalni BVB substrat za plodovke). Ob samem sajenju vsaki rastlini dodamo pol pesti Bioorganika. Briketirano organsko gnojilo se sprošča počasi, vso rastno sezono, pomembno pa je, da ne pride v neposreden stik s koreninsko grudo (potrosimo in rahlo zakopljemo ga okrog sadike). Tekom rastne sezone rastline po potrebi dognojujemo še s specializiranimi mineralnimi gnojili, lahko preko korenin ali foliarno preko listov. Na voljo imamo specializirana tekoča in  granulirana gnojila. Ratline moramo redno zalivati, ni potebno vsak dan, ko pa zalivamo, zalijmo izdatno – nekaj litrov vode na rastlino v polni rasti – odvisno od vremena. Rastlinjake tudi redno zračimo, da omilimo napad raznih glivičnih obolenj.

    Nada Grešak, dipl.inž, agr. In hort.

     

     

     

  • SEMENSKI KROMPIR – KAKO GA PRIPRAVITI ZA SAJENJE, DA BOMO ZADOVOLJNI S PRIDELKOM

    Napačno je vsesplošno prepričanje, da krompirjeve gomolje, ki jih nameravamo posaditi na vrt ali njivo, do saditve hranimo v temnem in hladnem prostoru. Ravno nasprotno, da bomo imeli ob saditvi močne, dovolj razvite kalčke, moramo krompir hraniti v čimbolj svetlem prostoru,  na temperaturi okrog 10 do 20° C.

    Krompir je vrtnina oz. poljščina, brez katere si danes naše prehrane ne znamo več predstavljati. Nekoč je valjal za »hrano ubogih«, danes pa je, na domačem vrtu pridelan in v pečici pripravljen kifelčar, marsikomu najboljša specialiteta na krožniku. Večina zgodovinarjev pravi, da krompir izhaja iz Peruja, torej iz Južne Amerike. Gojili so ga tudi v Andih, ki ležijo na 4000 m nadmorske višine, kjer je klima ostra. Današnje sorte so prilagojene različnim klimatskim razmeram in tako uspevajo na Primorskem, v suhem in vročem podnebju (npr.Primura), kakor tudi v notranjosti Slovenije, v hladnejšem, celinskem podnebju (npr. Adora, Monalisa).

    Kakor pri vsakršnem pridelovanju zelenjadnic in vrtnin, je tudi pri pridelovanju krompirja zelo pomembno, da si za saditev zagotovimo kakovostno seme. To velja za zelo zgodnje, zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne sorte krompirja. Predvsem vrtičkarji in pridelovalci, katerim lastna pridelava zelenjave pomeni posebno zadovoljstvo in zdrav način življenja, radi vzgojijo lastno seme za nadaljne sajenje in setev. Pri vzgoji semenskega krompirja je to po navadi kar problem, saj je postopek pridelave relativno zahteven. Če želimo imeti zdrav pridelek, moramo pridelati zdrave semenske gomolje, kar nam velikokrat predstavlja težavo. Posevek krompirja je potrebno pravilno gnojiti in  do spravila vzdrževati brez bolezni in škodljivcev, pravočasno izkopati (v fazi tehnološke zrelosti – to je, ko se krompirjeva cima posuši in je seveda zdrava, ne da se posuši od bolezni) in nato tudi pravilno shraniti v primernih prostorih (kleteh). Zmotno je mnenje, da je vsak doma pridelan krompir primeren za nadaljno saditev, saj npr. bolezni, kot ja krompirjeva plesen, pogosto v skladišču sploh ne opazimo in se pojavi šele po saditvi krompirja, najpogosteje po osipanju. Po mojem mnenju je še najlažje kot semenski krompir pridelati zelo zgodnje sorte krompirja, ki načeloma dozorijo prej kot nastopi glavni izbruh krompirjeve plesni.

    Vsesplošna in razširjena praksa pa je, da semenski krompir kupimo v specializiranih prodajalnah, kjer nam strokovnjaki svetujejo katera sorta je primerna za naše želje in potrebe in bo hkrati uspevala v naših rastnih razmerah. Pravi semenski krompir mora biti opremljan z deklaracijo, na kateri so navedene vse informacije o sorti krompirja, množitvi (E – krompir je primeren za sajenje tudi v naslednjem letu, A-krompir se načeloma sadi v sezoni nakupa, prihodnje leto pa ne), pridelovalcu in morebitni tretiranosti semenskega materiala. Pridelovalec s tem zagotavlja, da je seme brez bolezni in škodljivcev in ni okuženo z virusi.

    S semenskim krompirjem se je priporočljivo oskrbeti takoj, ko je na voljo v prodajalnah oz. na trgu. Zakaj?

    Posamezne, najbolj zaželene sorte, se po navadi najhitreje prodajo in ostanemo brez naše najljubše.

    Krompir se prodaja v vrečah, zabojih in podobni embalaži in je skladiščen v kupih in tako v temnem okolju. Za kakovosten in obilen pridelek je potrebno saditi pravilno nakaljene gomolje, kar dosežemo tako, da krompir stresemo iz vreč in ga damo v čim bolj svetel prostor s temperaturo okrog 18 ° C. Lahko je nekoliko nižja ali pa višja, najpomembneje je, da je prostor svetel in temperatura ne pade pod ledišče (svetle kleti, garaže, zimski vrtovi ali zastekljeni balkoni…). Gomolji naj bodo nasuti v zaboje v eni plasti, saj se bodo le tako na njih razvili kratki (do 2cm dolgi) in močni poganjki temno zelene oz. vijoličaste barve (odvisno od sorte). Gomolje lahko namestimo tudi na šotno podlago in jih dva tedna pred sajenjem navlažimo, kar povzroči rast korenin. Ob sajenju krompirja gomolje v jarke sadimo skupaj z razvito koreninsko osnovo.

    https://www.vrtnarcek.si/semenski-krompir

     

    Na trgu obstajajo tudi nova pakiranja semenskega krompirja v platojih. Ta pakiranja imajo prednost, saj imate za pravilno nakaljenje že vse pripravljeno. Plato enostavno postavite v primeren prostor in počakate, da phanjki zrastejo na primerno dolžino.

    Nakup semenskega krompirja 3kg ZGODNJI v platoju

     

    Gomolji z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oz. belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni oz. bo pridelek tako posajenega krompirja majhen. V takem primeru je najbolje, da cimo potrgamo in gomolje damo v ponovno nakalitev, v pogoje kot je napisano zgoraj. Seveda bo takšen krompir slabše obrodil, saj je bila hrana, nakopičena v gomoljih, porabljena za poganjke, ki jih potem odstranimo oz. se ob sajenju polomijo. Takšen posevek potrebuje obilnejše gnojenje.

    Krompir sadimo, ko se zemlja primerno osuši in segreje vsaj na 8° C. Za zelo zgodnje sorte krompirja je temperatura zemlje lahko za kakšno stopinjo nižja. Najbolje uspeva v peščeno-ilovnati zemlji.

    Krompirjevih gomoljev, zaradi morebitne okužbe, ni priporočljivo rezati na polovico, če jih pa, to naredimo kakšen dan, dva pred saditvijo, da se na odrezani ploskvi naredi suha kožica.

     

    Nada Grešak  dipl. inž. agron. in  zoot.

Izdelkov 1 do 10 od skupaj 14

Stran:
  1. 1
  2. 2

Brezplačna dostava

Za vsa naročila nad  40 EUR nudimo brezplačno dostavo na vaš naslov in osebni prevzem.

14 dnevna garancija

V kolikor z kupljenimi izdelki ne boste zadovoljni, nam nerabljene vrnite in vam jih bomo brezplačno zamenjali ali vrnili denar.

Strokovna pomoč

Potrebujete nasvet? Pokličite nas ali nam pišite, radi pomagamo!