Kako reševati pridelek in zmanjšati škodo?
Cvetoči maj je z nami, pa pozeba, ki je v preteklih dneh pustošila tudi po Sloveniji. Tako kot lansko leto se tudi letošnji konec aprila ni izneveril. Ustvaril je pogoje za pozebo in škoda je tu. Hodim po mestu in opazujem vrtove. Češnje se osipajo, kakiji so pozebli in listje odpada, prav tako pa je tudi z drugim drevjem in okrasnimi rastlinami. Tudi zelenjavni vrt, njive, sadovnjaki in vinogradi jo niso obnesli nič bolje. Požgalo je odganjajoči krompir, paradižnike in drugo, torej vse, kar je veselo odganjalo na vrtovih - sad dela - preranih vnetih in pridnih vrtičkarjev ter kmetov. Sadjarji in vinogradniki so prepuščeni na milost ali nemilost narave. Preliti znoj je zaman in mnogi se bodo verjetno morali truditi ponovno. Kaj še lahko stori posameznik vrtičkar, kmet in sadjar, da s pravilnimi ukrepi omili škodo na svoji gredici, njivi in sadovnjaku, da zmanjša škodo. Brez pravilne ocene škode si ne bomo mogli veliko pomagati in ukrepi ne bodo pravi. Opazujmo vrt, sadike in drevje. Nekaterih se je pozeba samo dotaknila, druge požgala. Nekateri listi imajo še 50 % zdrave listne mase. Na drevju, grmovnicah in trti so mladi poganjki počrneli in se posušili. Odpirajoči cvetovi niso dočakali oprašitve, ali ravno to, toda vse odpada. Podobno je na vrtninah.
Naš cilj je:
- Ohraniti pozeble rastline in drevje pri življenju.
- Ohraniti vsaj nekaj pridelka.
- Preprečiti škodo in vpliv na pridelek v naslednjem letu.
- Ugotoviti katere rastline so popolnoma uničene,poskrbeti za njihovo odstranitev in zasaditev novih rastlin ter vrtnin.
Vse je pomembno in z ustreznim delom zastavljene cilje lahko dosežemo.
Pomembnejši koraki pri odpravljanju škode na rastlinah zaradi zmrzali:
- V bistvu so postopki za prve tri točke popolnoma enaki. Z ustrezno prehrano rastlin pomagamo, da se več ali manj uničeni in odmrli deli rastlin regenerirajo. To pomeni, da skozi preostalo listno maso povečamo presnovo in prehrano rastlin. Rastlina si opomore, na novo prično odganjati poganjki, preostali plodovi se prično debeliti, nastavi nove brste in, če ne drugega, nastavi rodni les za naslednje leto. V primeru pa, da ne storimo nič, tudi naslednje leto ne bo pridelka. To so potrdile že mnoge izkušnje. Torej trud se izplača. Preti pa še nova nevarnost. V prihajajočih dneh bodo v primeru večje toplote prikukali na plan tudi polži. Tem mladi poganjki prav teknejo, in kmalu jih ni več. Ponavadi taka rastlina ali pa sadika poizkusi nastaviti še enkrat, toda če polžev nismo odstranili ti poganjki že drugič izginejo. Rastlini zmanjka energije in preprosto propade, se posuši. Sam za odstranitev polžev uporabljam pripravek, ki je na trgu kakšni dve tri lata Metarex. Ima manjšo koncentracijo aktivne substance, vendar poseben postopek izdelave omogoči popoln izkoristek, saj potrosimo le 9 zrnc na kvadratni meter. Posebnost pa je še v tem, da deluje dolgo tudi do mesec ali več, saj je pripravek odporen na dež in vlago. S tem nam še ena skrb odpade.
- Uporabimo posebna gnojila za regeneracijo rastlin kot so: Medicoplant, Regenerin, lahko pa dodamo še kakšen fungicid za zaščito proti okužbam. Dodamo lahko alge, vendar ni nujno. Na trgu najdemo tudi druge preparate, sam imam najboljše izkušnje z zgoraj zapisanimi. Z njimi pripravimo škropivo, če bomo škropili foliarno, torej po listih. Edini pogoj za to je vsaj 5 – 10 % zelene mase. V kolikor zelene mase ni, moramo namesto škropljenja, rastline zalivati. V tem primeru napravimo koncentracijo 10 krat močnejšo. Zalivamo 3 - 4 krat. Zalivanje opravimo vsakih 4 do 5 dni. Škropimo zjutraj ali zvečer, da preprečimo poškodbe oziroma ožige zaradi sonca. Pri zalivanju pa ni večjega problema, če zalivamo v soncu. Seveda ne pri najmočnejši pripeki. V primeru močno poškodovanih rastlin in listov je potrebno škropiti tudi več kot štirikrat zaporedoma saj listi postopoma rastejo in se njihova površina povečuje. To pa vpliva na učinek.
- Ne pozabimo na zalivanje, ki je v bistvu na prvem mestu. Brez vode bodo namreč vsi ukrepi zaman, saj opažamo, da je letos marsikateri kraj v naši deželi brez dežja že od februarja in je že tudi suša pričela delati škodo. Preglejte svoje rastline in se glede na škodo odločite, kaj je smiselno škropiti in kaj je potrebno na novo posaditi. Pri drevju lahko le škropimo in s tem pripomoremo k obnovi ter preprečimo škodo še v naslednjem letu. Vrtnine, kot so krompir itd, pa je že vprašanje kaj z njimi. V kolikor je le malo zelenih listov je možnost za uspeh zadovoljujoča. Torej rastlino lahko ohranimo pri življenju, vprašanje je le, kakšen bo pridelek ali pa je bolje pristopiti k ponovni zasaditvi. V kolikor smo bili dosledni, uspeh ne bo izostal. Rastline si bodo opomogle vredno se je potruditi. Vrtnine in tudi drevje dodatno pognojimo še z Bioorganikom, saj bo bioaktivator v njem še dodatno prispeval k dobri regeneraciji.
Franc Grošelj