Semenski krompir

Krompir je eno izmed ključnih živil za prehrano ljudi po vsem svetu. Pridelava krompirja igra pomembno vlogo v zagotavljanju hrane in samooskrbi. Vendar pa klimatske spremembe vplivajo na tradicionalne sorte krompirja, ki postajajo vse bolj dovzetne za bolezni, škodljivce in ekstremne vremenske razmere. Sajenje krompirja je eno izmed najbolj priljubljenih opravil vrtičkarjev. Krompir je zelo priljubljena zelenjava, ki jo lahko gojimo v različnih klimatskih pogojih in ima visok donos. V zadnjih letih so se pojavile nove sorte krompirja, ki so odporne proti boleznim, predvsem proti plesni. To je zelo pomembno, saj plesen lahko uniči celotno letino krompirja. Krompir je ena izmed najpogostejših vrtnin, ki jo pridelujemo v naših vrtovih. Bolezenske težave so prinesle velike izzive za pridelovalce krompirja, saj so se pojavile nove vrste bolezni, ki so bile prej neznane. Kljub temu pa je pridelava krompirja v vrtičku še vedno smiselna, saj omogoča pridelavo zdrave in sveže hrane, ki je polna vitaminov.

Izbira sorte krompirja

Izbira ustrezne sorte krompirja za sajenje je ključnega pomena za uspešno pridelavo in visok pridelek. Pri izbiri sorte je potrebno upoštevati podnebne razmere v katerih bo sajen, saj nekatere sorte rastejo bolje v hladnejšem podnebju, druge pa v toplejšem. Prav tako je pomembno izbrati sorte, ki so odporne proti boleznim, še posebej proti plesni. Pridelek sorte je tudi pomemben faktor, saj nekatere sorte prinesejo več krompirja kot druge. Na koncu je pomembno izbrati sorto glede na način uporabe.  Novodobni pristopi v hortikulturi omogočajo sajenje sort, ki so odporne na bolezni, kot so Fusarium, Rhizoctonia in plesen. Te sorte so bile oblikovane s selekcijo genov, ki so odporne na te bolezni. Sorte krompirja Colomba, Camelia in Franceline  so primerne za sajenje v različnih klimatskih pogojih in so odporne proti boleznim, zlasti proti plesni. Te sorte so bile preizkušene in so se izkazale za odporne proti boleznim, kar  na koncu zagotavlja večjo količino zdravega krompirja, ki je primeren za porabo.

Ekološko pridelovanje krompirja

Ekološko pridelovanje krompirja je tudi odlična možnost za vrtičkarje, ki želijo pridelovati krompir brez uporabe kemičnih sredstev. Sorta kifelčarja Annabelle je primerna za ekološko pridelavo, saj se ponaša z BIO certifikatom SI-EKO-001 in je srednje odporna proti boleznim. Ekološko pridelovanje krompirja je pristop k pridelavi krompirja, ki ne uporablja kemičnih pesticidov, gnojil ali drugih kemičnih sredstev. Namesto tega se uporabljajo naravni načini za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci, kot so uporaba naravnih pesticidov, kompostiranje in uporaba odpornih sort krompirja. Sorta Annabelle je primerna za kuhanje in pečenje, ter primerna za zgodnji izkop.

Ekološko pridelovanje krompirja ima torej številne prednosti. Kot že omenjeno je prva prednost, da ekološko pridelan krompir ni onesnažen s kemičnimi pesticidi, kar pomeni, da je za zdravje ljudi in okolja varnejši. Prednost je tudi da ekološko pridelovanje krompirja prispeva k ohranjanju biodiverzitete. Uporaba naravnih metod za zaščito rastlin in uporaba lokalnih, odpornih sort krompirja pomaga ohranjati lokalne vrste in podpira lokalno ekologijo. Med prednosti  ekološkega pridelovanja krompirja je, tudi prispevek  k trajnosti. Ekološko pridelovanje krompirja uporablja manj virov in ima manjši vpliv n a okolje kot konvencionalno pridelovanje.

Ekološko  pridelovanje krompirja je trajnostna in zdrava alternativa konvencionalnemu pridelovanju. Vrtičkarji lahko izberejo ekološke sorte krompirja, ki so primerne za njihov klimatski pas in se odločijo za ekološko pridelavo, ki bo prispevala k varnejši hrani, ohranjanju biodiverzitete in trajnosti.

Nakaljevanje in sajenje krompirja

Pred sajenjem krompirja je pomembno, da ga pravilno pripravimo, nakalimo. Nakaljevanje krompirja je postopek, ki se izvaja pred sajenjem, da se zagotovi boljši rast in večji donos, saj vznik krompirja pospešimo celo za 2 tedna.

Nakaljevanje krompirja se začne s tem, da se izbrani krompirjevi klubi postavijo v toplo in svetlo mesto ( cca 20st celzija), da se pojavijo kalčki. Ko se pojavijo kalčki, se krompir postavi v hladnejšo in temnejšo prostor, da se zniža temperatura, ter tako ne pride do šoka, ko krompir posadimo zunaj v hladnejšo zemljo.  Po nakalitvi se krompir posadi  v dobro rodovitno zemljo.

Pri sajenju krompirja je pomembno, da se rastline postavijo na globino približno 15-20 cm, saj se krompir razvija iz korenin in ne iz stebel. Najboljši čas za sajenje krompirja je od marca do aprila, ko je zemlja dovolj segreta, zemlja mora imeti najmanj 10 stopnji, saj drugače lahko tvegamo propad gomoljev  zaradi hladu v kombinaciji s preveliko vlago v zemlji. Krompir raste iz korenin in ne iz stebel, zato je pomembno, da se rastline postavijo na globino približno 15-20 cm.  Rastline krompirja je treba saditi z razdaljo približno 60 cm med njimi, da imajo dovolj prostora za rast.

Da bi zagotovili boljšo rast in večji donos, je pomembno, da krompir dobiva dovolj vode in hranil. Voda krompir redno in ga hraniti z organskim gnojilom, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij. Tudi zaščititi krompir pred boleznimi in škodljivci z uporabo naravnih metod, kot so uporaba naravnih pesticidov, kompostiranje in ustvarjanje dobrega drenaže.

Pravilna izbira, priprava in nakaljevanje krompirja je ključnega pomena za pridelavo zdravega, svežega in okusnega krompirja.  Vrtičkarji lahko z upoštevanjem teh nasvetov in metod v svojem vrtičku pridelajo krompir, ki je odličen način za samooskrbo s hrano, ki je zdrava, sveža in okolju prijazna.

Kljub temu, da smo komaj dobro vkorakali v januar in je vreme še zimsko, nas prvi sončni žarki vabijo, da pričnemo misliti na delo na vrtu. Večina ljubiteljev krompirja že v januarju kupi prvo seme, da lahko le tega nakalijo. Seveda ni nujno da krompir tudi nakalimo, ampak prav s tem omogočimo hitrejši začetni razvoj krompirja, ko je ta v zemlji.

Prav zato vam ponujamo semenski krompir v platoju, kjer imate krompir že pripravljen za kaljenje. V lesenih zabojih najdete štiri sorte, ki so pakirane glede na namembnost - RDEČ KIFELJČAR, BIO RUMEN KIFELJČAR, ZGODNJI ter ZA KUHANJE IN PEČENJE.

Kako kalimo:

• če želimo krompir nakaliti v 14 dneh, potem potrebujemo temperaturo do 20°C
• tik preden bomo krompir posadili, ga je potrebno za nekaj dni postaviti v hladnejši prostor, da ne bi doživel temperaturnega šoka, ko ga posadimo v zemljo
• prostor naj ima nekaj dnevne svetlobe ter relativno vlažnost, saj suh zrak izsuši gomolje
• Krompir sadimo v zemljo, ko ima ta najmanj 8°C

Krompir v platojih pripravljen na kaljenjnje najdete na naši spletni strani vrtnarček.

Napačno je vsesplošno prepričanje, da krompirjeve gomolje, ki jih nameravamo posaditi na vrt ali njivo, do saditve hranimo v temnem in hladnem prostoru. Ravno nasprotno, da bomo imeli ob saditvi močne, dovolj razvite kalčke, moramo krompir hraniti v čimbolj svetlem prostoru,  na temperaturi okrog 10 do 20° C.

Krompir je vrtnina oz. poljščina, brez katere si danes naše prehrane ne znamo več predstavljati. Nekoč je valjal za »hrano ubogih«, danes pa je, na domačem vrtu pridelan in v pečici pripravljen kifelčar, marsikomu najboljša specialiteta na krožniku. Večina zgodovinarjev pravi, da krompir izhaja iz Peruja, torej iz Južne Amerike. Gojili so ga tudi v Andih, ki ležijo na 4000 m nadmorske višine, kjer je klima ostra. Današnje sorte so prilagojene različnim klimatskim razmeram in tako uspevajo na Primorskem, v suhem in vročem podnebju (npr.Primura), kakor tudi v notranjosti Slovenije, v hladnejšem, celinskem podnebju (npr. Adora, Monalisa).

Kakor pri vsakršnem pridelovanju zelenjadnic in vrtnin, je tudi pri pridelovanju krompirja zelo pomembno, da si za saditev zagotovimo kakovostno seme. To velja za zelo zgodnje, zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne sorte krompirja. Predvsem vrtičkarji in pridelovalci, katerim lastna pridelava zelenjave pomeni posebno zadovoljstvo in zdrav način življenja, radi vzgojijo lastno seme za nadaljne sajenje in setev. Pri vzgoji semenskega krompirja je to po navadi kar problem, saj je postopek pridelave relativno zahteven. Če želimo imeti zdrav pridelek, moramo pridelati zdrave semenske gomolje, kar nam velikokrat predstavlja težavo. Posevek krompirja je potrebno pravilno gnojiti in  do spravila vzdrževati brez bolezni in škodljivcev, pravočasno izkopati (v fazi tehnološke zrelosti – to je, ko se krompirjeva cima posuši in je seveda zdrava, ne da se posuši od bolezni) in nato tudi pravilno shraniti v primernih prostorih (kleteh). Zmotno je mnenje, da je vsak doma pridelan krompir primeren za nadaljno saditev, saj npr. bolezni, kot ja krompirjeva plesen, pogosto v skladišču sploh ne opazimo in se pojavi šele po saditvi krompirja, najpogosteje po osipanju. Po mojem mnenju je še najlažje kot semenski krompir pridelati zelo zgodnje sorte krompirja, ki načeloma dozorijo prej kot nastopi glavni izbruh krompirjeve plesni.

Vsesplošna in razširjena praksa pa je, da semenski krompir kupimo v specializiranih prodajalnah, kjer nam strokovnjaki svetujejo katera sorta je primerna za naše želje in potrebe in bo hkrati uspevala v naših rastnih razmerah. Pravi semenski krompir mora biti opremljan z deklaracijo, na kateri so navedene vse informacije o sorti krompirja, množitvi (E – krompir je primeren za sajenje tudi v naslednjem letu, A-krompir se načeloma sadi v sezoni nakupa, prihodnje leto pa ne), pridelovalcu in morebitni tretiranosti semenskega materiala. Pridelovalec s tem zagotavlja, da je seme brez bolezni in škodljivcev in ni okuženo z virusi.

S semenskim krompirjem se je priporočljivo oskrbeti takoj, ko je na voljo v prodajalnah oz. na trgu. Zakaj?

Posamezne, najbolj zaželene sorte, se po navadi najhitreje prodajo in ostanemo brez naše najljubše.

Krompir se prodaja v vrečah, zabojih in podobni embalaži in je skladiščen v kupih in tako v temnem okolju. Za kakovosten in obilen pridelek je potrebno saditi pravilno nakaljene gomolje, kar dosežemo tako, da krompir stresemo iz vreč in ga damo v čim bolj svetel prostor s temperaturo okrog 18 ° C. Lahko je nekoliko nižja ali pa višja, najpomembneje je, da je prostor svetel in temperatura ne pade pod ledišče (svetle kleti, garaže, zimski vrtovi ali zastekljeni balkoni…). Gomolji naj bodo nasuti v zaboje v eni plasti, saj se bodo le tako na njih razvili kratki (do 2cm dolgi) in močni poganjki temno zelene oz. vijoličaste barve (odvisno od sorte). Gomolje lahko namestimo tudi na šotno podlago in jih dva tedna pred sajenjem navlažimo, kar povzroči rast korenin. Ob sajenju krompirja gomolje v jarke sadimo skupaj z razvito koreninsko osnovo.

https://www.vrtnarcek.si/semenski-krompir

Na trgu obstajajo tudi nova pakiranja semenskega krompirja v platojih. Ta pakiranja imajo prednost, saj imate za pravilno nakaljenje že vse pripravljeno. Plato enostavno postavite v primeren prostor in počakate, da phanjki zrastejo na primerno dolžino.

Nakup semenskega krompirja 3kg ZGODNJI v platoju

Gomolji z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oz. belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni oz. bo pridelek tako posajenega krompirja majhen. V takem primeru je najbolje, da cimo potrgamo in gomolje damo v ponovno nakalitev, v pogoje kot je napisano zgoraj. Seveda bo takšen krompir slabše obrodil, saj je bila hrana, nakopičena v gomoljih, porabljena za poganjke, ki jih potem odstranimo oz. se ob sajenju polomijo. Takšen posevek potrebuje obilnejše gnojenje.

Krompir sadimo, ko se zemlja primerno osuši in segreje vsaj na 8° C. Za zelo zgodnje sorte krompirja je temperatura zemlje lahko za kakšno stopinjo nižja. Najbolje uspeva v peščeno-ilovnati zemlji.

Krompirjevih gomoljev, zaradi morebitne okužbe, ni priporočljivo rezati na polovico, če jih pa, to naredimo kakšen dan, dva pred saditvijo, da se na odrezani ploskvi naredi suha kožica.