Napačno je vsesplošno prepričanje, da krompirjeve gomolje, ki jih nameravamo posaditi na vrt ali njivo, do saditve hranimo v temnem in hladnem prostoru. Ravno nasprotno, da bomo imeli ob saditvi močne, dovolj razvite kalčke, moramo krompir hraniti v čimbolj svetlem prostoru, na temperaturi okrog 10 do 20° C.
Krompir je vrtnina oz. poljščina, brez katere si danes naše prehrane ne znamo več predstavljati. Nekoč je valjal za »hrano ubogih«, danes pa je, na domačem vrtu pridelan in v pečici pripravljen kifelčar, marsikomu najboljša specialiteta na krožniku. Večina zgodovinarjev pravi, da krompir izhaja iz Peruja, torej iz Južne Amerike. Gojili so ga tudi v Andih, ki ležijo na 4000 m nadmorske višine, kjer je klima ostra. Današnje sorte so prilagojene različnim klimatskim razmeram in tako uspevajo na Primorskem, v suhem in vročem podnebju (npr.Primura), kakor tudi v notranjosti Slovenije, v hladnejšem, celinskem podnebju (npr. Adora, Monalisa).
Kakor pri vsakršnem pridelovanju zelenjadnic in vrtnin, je tudi pri pridelovanju krompirja zelo pomembno, da si za saditev zagotovimo kakovostno seme. To velja za zelo zgodnje, zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne sorte krompirja. Predvsem vrtičkarji in pridelovalci, katerim lastna pridelava zelenjave pomeni posebno zadovoljstvo in zdrav način življenja, radi vzgojijo lastno seme za nadaljne sajenje in setev. Pri vzgoji semenskega krompirja je to po navadi kar problem, saj je postopek pridelave relativno zahteven. Če želimo imeti zdrav pridelek, moramo pridelati zdrave semenske gomolje, kar nam velikokrat predstavlja težavo. Posevek krompirja je potrebno pravilno gnojiti in do spravila vzdrževati brez bolezni in škodljivcev, pravočasno izkopati (v fazi tehnološke zrelosti – to je, ko se krompirjeva cima posuši in je seveda zdrava, ne da se posuši od bolezni) in nato tudi pravilno shraniti v primernih prostorih (kleteh). Zmotno je mnenje, da je vsak doma pridelan krompir primeren za nadaljno saditev, saj npr. bolezni, kot ja krompirjeva plesen, pogosto v skladišču sploh ne opazimo in se pojavi šele po saditvi krompirja, najpogosteje po osipanju. Po mojem mnenju je še najlažje kot semenski krompir pridelati zelo zgodnje sorte krompirja, ki načeloma dozorijo prej kot nastopi glavni izbruh krompirjeve plesni.
Vsesplošna in razširjena praksa pa je, da semenski krompir kupimo v specializiranih prodajalnah, kjer nam strokovnjaki svetujejo katera sorta je primerna za naše želje in potrebe in bo hkrati uspevala v naših rastnih razmerah. Pravi semenski krompir mora biti opremljan z deklaracijo, na kateri so navedene vse informacije o sorti krompirja, množitvi (E – krompir je primeren za sajenje tudi v naslednjem letu, A-krompir se načeloma sadi v sezoni nakupa, prihodnje leto pa ne), pridelovalcu in morebitni tretiranosti semenskega materiala. Pridelovalec s tem zagotavlja, da je seme brez bolezni in škodljivcev in ni okuženo z virusi.
S semenskim krompirjem se je priporočljivo oskrbeti takoj, ko je na voljo v prodajalnah oz. na trgu. Zakaj?
Posamezne, najbolj zaželene sorte, se po navadi najhitreje prodajo in ostanemo brez naše najljubše.
Krompir se prodaja v vrečah, zabojih in podobni embalaži in je skladiščen v kupih in tako v temnem okolju. Za kakovosten in obilen pridelek je potrebno saditi pravilno nakaljene gomolje, kar dosežemo tako, da krompir stresemo iz vreč in ga damo v čim bolj svetel prostor s temperaturo okrog 18 ° C. Lahko je nekoliko nižja ali pa višja, najpomembneje je, da je prostor svetel in temperatura ne pade pod ledišče (svetle kleti, garaže, zimski vrtovi ali zastekljeni balkoni…). Gomolji naj bodo nasuti v zaboje v eni plasti, saj se bodo le tako na njih razvili kratki (do 2cm dolgi) in močni poganjki temno zelene oz. vijoličaste barve (odvisno od sorte). Gomolje lahko namestimo tudi na šotno podlago in jih dva tedna pred sajenjem navlažimo, kar povzroči rast korenin. Ob sajenju krompirja gomolje v jarke sadimo skupaj z razvito koreninsko osnovo.
https://www.vrtnarcek.si/semenski-krompir
Na trgu obstajajo tudi nova pakiranja semenskega krompirja v platojih. Ta pakiranja imajo prednost, saj imate za pravilno nakaljenje že vse pripravljeno. Plato enostavno postavite v primeren prostor in počakate, da phanjki zrastejo na primerno dolžino.
Nakup semenskega krompirja 3kg ZGODNJI v platoju
Gomolji z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oz. belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni oz. bo pridelek tako posajenega krompirja majhen. V takem primeru je najbolje, da cimo potrgamo in gomolje damo v ponovno nakalitev, v pogoje kot je napisano zgoraj. Seveda bo takšen krompir slabše obrodil, saj je bila hrana, nakopičena v gomoljih, porabljena za poganjke, ki jih potem odstranimo oz. se ob sajenju polomijo. Takšen posevek potrebuje obilnejše gnojenje.
Krompir sadimo, ko se zemlja primerno osuši in segreje vsaj na 8° C. Za zelo zgodnje sorte krompirja je temperatura zemlje lahko za kakšno stopinjo nižja. Najbolje uspeva v peščeno-ilovnati zemlji.
Krompirjevih gomoljev, zaradi morebitne okužbe, ni priporočljivo rezati na polovico, če jih pa, to naredimo kakšen dan, dva pred saditvijo, da se na odrezani ploskvi naredi suha kožica.
