Ko nam zunanje temperature omogočijo, da se po vrtu gibljemo v kratkih rokavih, že razmišljamo o sajenju in vzgoji paradižnika in ostalih plodovk… . Pa vendar so temperature nad 25°C v aprilu lahko zavajajoče. Ne hitimo s saditvijo omenjenih plodovk, saj nam ledeni možje v maju lahko vzamejo vse veselje do pridelovanja, za naše celinsko podnebje, neobičajnih rastlin.
Zgoraj navedene plodovke, ki jih sadimo na naše vrtove in v rastlinjake, spadajo v dve botanični družini: razhudniki (paradižnik, paprika, jajčevec) in bučnice (kumare, buče, bučke, lubenica, melone). V Evropo smo jih prinesli pred več sto leti iz Južne oz. tropske Amerike in Indije. Že to dejstvo nam pove, da so navajene viskoh temperatur, ki jih v našem okolju lahko zagotovimo v zaščitenem prostoru ali pa z dovolj “pozno” saditvijo in setvijo na prosto. Dovolj “pozna” saditev pomeni, da v našem podnebnem območju počakamo, da minejo še zadnji spomladanski dnevi, ko je možna pozeba ali pa temeperature pod 10°C.
Zakaj? Že dve leti zapored nam je zgodnje posevke, sadno drevje in vinsko trto uničila slana. V letu 2017 je bilo to v predzadnjem tednu aprila (21. in 22.april), seveda pa ostaja nevarnost pozebe vse do ledenih mož, to je do sredine maja. Tudi samo nizke temperature ponoči lahko povzročijo prehlad rastlin.
Plodovke, v zadnjih letih vse pogosteje, gojimo preprosto kar iz sadik. Kupimo jih v specializiranih prodajalnah ali pa si jih vzgojimo sami. Vzgoja je sicer preprosta, če imamo na voljo dovolj svetel in ogrevan prostor oz. da je razmerje med toploto in svetlobo primerno. Temperatura vznika je med 24°C in 27 °C, vendar če ni prostor maksimalno osvetljen več kot 11 ur dnevno, se sadike v enem dnevu »pretegnejo«. Po vzniku je potrebno temperaturo znižati na okrog 18°C. Tudi nihanje temperatur ni primerno, zato smo velikokrat razočarani, če nam posevki lepo kalijo, potem pa sadike postanejo podobne nitkam s kličnimi listi na vrhu. Pogosto jih napade še padavica sadik, posebno še, če nekoliko preveč zalivamo in so temperature prenizke. Ker so poletja vse bolj vroča, lahko toplotno zahtevne plodovke sejemo tudi na prosto, na gredice, kot vse ostale posevke. Ko imajo razvite prve prave liste jih brez težav presadimo na stalno mesto, kjer jih oskrbujemo enako kot tiste, ki jih kupimo. Po mojih izkušnjah, razen paprike, vse plodovke posejane na prosto okrog 10.maja in posajene na stalno mesto v začetku junija, lepo uspevajo. Tudi začetek zrelosti oz. pobiranja pridelka ne zaostaja dosti za časom zrelosti plodov tistih rastlin, ki smo jih vzgojili iz sadik. Seveda je čas zrelosti odvisen tudi od sorte posamezne vrste plodovke.
Kljub navedenim izkušnjam, najpogosteje paradižnik, papriko, feferone… pridelujemo v zaprtih prostorih (rastlinjakih, plastenjakih, tunelih…), predvsem zaradi zaščite pred boleznimi in kontrolirane preskrbe z vodo in hranili. Plodovke so zahtevne glede preskrbe s hranili. Predvsem potrebujejo dovolj fosforja in kalcija za krepitev odpornosti. V ta namen že zemljo za sajenje skrbno pripravimo in osrbimo z dovolj hranili.Priporočljivo je vsakoletno dodajanje zrelega komposta, vsaj 1 kg na kvadratni meter površine oz. za plodovke primernega substrata (profesionalni BVB substrat za plodovke). Ob samem sajenju vsaki rastlini dodamo pol pesti Bioorganika. Briketirano organsko gnojilo se sprošča počasi, vso rastno sezono, pomembno pa je, da ne pride v neposreden stik s koreninsko grudo (potrosimo in rahlo zakopljemo ga okrog sadike). Tekom rastne sezone rastline po potrebi dognojujemo še s specializiranimi mineralnimi gnojili, lahko preko korenin ali foliarno preko listov. Na voljo imamo specializirana tekoča in granulirana gnojila. Ratline moramo redno zalivati, ni potebno vsak dan, ko pa zalivamo, zalijmo izdatno – nekaj litrov vode na rastlino v polni rasti – odvisno od vremena. Rastlinjake tudi redno zračimo, da omilimo napad raznih glivičnih obolenj.
Nada Grešak, dipl.inž, agr. In hort.