Začela se je sezona češenj in jagodičevja. Na trgu so že slovenske češnje, sibirske borovnice, šparglji in jagode. Pridelava jagod ni zahtevna, potrebujejo predvsem s hranili dobro založena tla z veliko vsebnostjo humusa, zato bi bilo smiselno, da ima na svojem vrtičku vsak ljubitelj vsaj nekaj sadik različnih vrst in sort jagod.
Naravna rastišča sort jagod, ki so se uporabljale za križanja, s katerimi smo dobili današnjo obliko plodov, so okolica Teksasa v Ameriki, obala Pacifika , pa tudi Havaji. Jagoda je torej klimatsko in temperaturno zelo prilagodljiva rastlina, zato jo pri nas v Sloveniji lahko gojimo v vseh pokrajinah. Tudi glede tal ni zahtevna, saj uspeva na vseh tipih tal: od peščenih do glinastih, seveda pa ji najbolj prijajo rahla, strukturna tla bogata s hranili. Izogibati se moramo le nepropustnih tal, kjer voda zastaja na površju. Glede kislosti tal jagoda prenaša pH med 5,5 in 7,2.
Na rast in rodnost jagod v naših klimatskih pogojih najbolj, poleg založenosti tal s hranili in možnostjo zalivanja, vpliva medsebojni vpliv temperature, zračne vlage in dolžine dneva. Listi pri jagodah najbolje rastejo pri temperaturi 25°C, cvetovi pa se začnejo razvijati že pri 10°C. Če dobro opazujemo rastline na svojem vrtu to z lahkoto potrdimo, saj prej opazimo svetove kot pa nove liste. Ko se cvetovi začnejo odpirati, mora biti zračna vlaga okrog 60%, da bo oplodnja uspešna. Omogočen mora biti tudi let žuželk, kar pomeni zmerno vetrovno ali brezveterje. V kolikor ti pogoji ob cvetenju niso izpolnjeni, pride do neenakomerne oplodnje, če pa prve cvetove prizadene še mraz, ne moremo pričakovati debelih jagod, saj so vedno najdebelejši plodovi iz prvih cvetov. Cvetni brsti in mladi plodovi pri temperaturi -2°C pozebijo, zato je smiselno gredice ob napovedih takšnega padca temperatur pokriti s spomladansko vrtno tkanino. Vendar pozor, takoj ko mine nevarnost pozebe tkanino odstaranimo. Tako omogočimo nadaljnje opraševanje in preprečimo nastanek pogojev za razvoj raznih bolezni, ki prizadenejo liste in plodove. Še posebej je potrebno biti pozoren pri nasadih, kjer smo jagode sadili na črno, rjavo oz. temno folijo ali tkanino. Ob takih pogojih resnično preprečimo rast plevelov, pospešimo dvig temperature potrebne za razvoj cvetov in plodov, ustvarimo pa tudi idealne pogoje za razvoj bolezni, predvsem, če nasad ni zračen in je prisotna vlaga.
Sadike jagod navadno kupimo v specializiranih prodajalnah, potem pa jih lahko razmnožujemo sami, saj je vzgoja sadik relativno preprosta – z živicami iz matične rastline. Živice za razplod začnejo poganjati ob prvem zorenju plodov. Tako vzgojene sadike navadno sadimo pozno poleti (avgusta) in jih imenujemo zelene sadike. Plodove bomo pobirali naslednjo pomlad. Sadike, ki so na trgu spomladi, so vzgojene iz živic, ki prezimijo na prostem, spomladi jih izkopljemo in presadimo v nov nasad, kjer še isto leto, v zgodnjem poletju, rodijo. Te sadike imenujemo sadike v mirujočem stanju. Tretja vrsta sadik, ki jih lahko kupimo v naših trgovinah pa se imenujejo hlajene ali frigo sadike. Te sadike so iz nasada skopane v decembru, shranjene v hladilnikih, ter poslane v prodajalne glede na potrebe trgovcev oz. potrošnikov. Te jagode rodijo po sajenju, kadarkoli v rastni sezoni, vse do jeseni oz. do pojava prve slane.
Glede na zasnovo plodov jagode delimo v enkrat in večkrat rodne. Enkrat rodne so odvisne od dolžine dneva – rodijo, ko se dan daljša ( do poletnega solsticija, to je 24.6. ko se dan začne krajšati). Na večkrat rodne jagode dolžina dneva ne vpliva in jih obiramo vsaj dvakrat oz. večkrat v rastni sezoni, saj takoj po prvem obiranju začnejo s procesom formiranja novih cvetih brstov in razvojem plodov. Enkrat rodne jagode potrebujejo za razvoj novih cvetov obdobje kratkega dne in daljše obdobje nizkih temperatur med 2°C in 5°C. Vse vrste pa za normalno rast potrebujejo hranila, ki jih zagotovimo z gnojenjem s specializiranimi gnojili za jagode, ki jih po navodilih proizvajalca potrosimo oz. doziramo v nasadu.
Nada Grešak, dipl.inž, agr. in hort.