Rdeči, pravzaprav oranžni, korenček je poslastica, ki jo radi jedo tudi otroci in je po priljubljenosti primerljiva z raznimi sladkimi prigrizki. Najbolj tekne sveži, spuljen z domačega vrta, na hitro opran in takšne sorte, ki vsebuje veliko sladkorja. Ni ga težko pridelati, če poznamo določene lastnosti te korenovke.
Korenček, kot ga poznamo danes, izvira iz trpke in nezanimive divje vrste, ki raste kot plevel po vsej Evropi in Aziji. Prepoznamo ga po cvetovih - kobulih, ki zrastejo tudi do meter in več, so bele barve in v poletnih mesecih semenijo. Takrat se bela barva spremeni v rjavo, saj je tudi korenčkovo seme rjavo. V družino kobulnic spadajo tudi petršilj, pastinak, zelena… in tudi divja kumina, s katero divje korenje v času nastajanja semena pogosto zamenjamo (praviloma po videzu, po vonju prav gotovo ne). Glede na povedano raste korenje vse okoli nas, pa nam pridelovanje pogosto predstavlja veliko težavo. Menim, da je največji problem v kaljenju semena in najzgodnejši fazi rasti te zelenjadnice.
Za družino kobulnic je značilno, da njihovo seme vsebuje veliko eteričnih olj, njegova povrhjnica je trda in na nek način bodičasta, zato kalček potrenuje relativno veliko časa in energije, da prebode to trdo semensko ovojnico. Naši starši in predniki so korenje sejali v zimskem času, direktno v sneg, v posevke žit – prav s tem razlogom, da je preko zime, sočasno ko je sneg kopnel in ob veliki vlagi, trda semenska ovojnica počila in korenček je v spomladanskem času normalno kalil. Ko so žito poželi, so začeli z pletjem, okopavanjem in redčenjem posevka. Sodobni vrtičkar kupi seme v marcu, aprilu, ga poseje in pričakuje konec maja že prvi pridelek…
Kdor hoče pridelati korenček, mora vedeti nekaj dejstev o razvoju rastline. Optimalna temperatura kaljenja je 8 °C. Pri taki temperaturi in ostalih izpolnjenih pogojih za rast bo kalil v 5-ih dneh. V kolikor je temperatura zemlje nižja, se čas kaljenja lahko podaljša tudi za več kot mesec dni. V trenutku, ko pa seme že kali in požene prvi list, se rast korenčka navidezno ustavi vsaj za tri tedne ali več. V tem času požene tanko, dolgo koreninico, ki se bo kasneje odebelila in postala koren. Da se bo ta mlada koreninica, tanka kakor las, normalno debelila, mora biti, kot prvi izpolnjen rastni pogoj, zemlja na gredici ves čas rahla in zračna – to pomeni do globine kot je dolgo korenje (20 – 30cm).Tega pogoja največkrat ne izpolnimo. Zakaj?
Seme korenčka posejemo v vrste kot čisti posevek. Če zemlja ni dovolj topla je kaljivost dolgotrajna in seme je izpostavljeno raznim nevščenostim – padavine zemljo zbijejo, posevek se zapleveli… in ker mislimo, da ni nič kalilo, že po tednu ali dveh gredico prekopljemo in posejemo nekaj drugega… in krivo je seme, ki je bilo že staro ko je bilo pakirano… . V resnici je korenček v tem času že kalil, pognal dolgo korenino in iz zemlje se je že pokazal prvi list, vendar mi ga nismo videli, ker je zelo majhen in neopazen med gostim plevelom.
Glede na navedeno korenček sejmo vedno v mešani posevek s čebulo, bobom, solato, česnom, lahko tudi mesečno redkvico v vrste. Ko bo korenček kalil in se razvijal, bomo v medvrstnem prostoru vzdrževali zračno zemljo, pleli plevel in skrbeli za optimalne pogoje rasti. Ko bomo pobrali vmesni posevek se bo korenček nemoteno debelil vse do tehnološke zrelosti v oktobru oz. novembru. Gnojimo mu trikrat oz. vsaj dvakrat v času vegetacije: ob sejanju v vrste in dognojujemo prvič mesec po sejanju in še enkrat po mesecu dni z mineralnimi gnojili (Vrtnarček NPK) z večjo vsebnostjo kalija.
Nada Grešak, dipl.inž, agr. in hort.