Prijava na e-novice
tel.: 080 11 81
Cart 0

Košarica

0 items - 0,00 €

POLŽI, NEDOLŽNA ALI HUDA NADLOGA ?

Ledeni možje so za nami, zmrzali se ni več bati. Pa se lahko oddahnemo? Ne, našim vrtninam in pridelku na vrtu preti nova nevarnost. Nevarnost, ki se lahko enači, če hočete z največjimi škodljivci, kot so bramor, strune, uši itd. Obilica dežja, bujna rast, in obilica rastlinja na vrtu, ki še bolj ohranja vlago na površini gredic je idealen pogoj za invazijo in hiter razvoj polžev. Ti nam lahko na hitro uničijo in izničijo ves vložen trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči. V kolikor se ne bomo borili z njimi, je pridelek že vnaprej izgubljen.
Zakaj tako pesmističen naslov in uvod v ta sestavek? Zato, ker polži predstavljajo pomembne gospodarske škodljivce na vrtu, polju, sadovnjakih itd, še posebno v letih in razmerah, ki so za njih zelo ugodna. To pa so mile zime in čas z obilico dežja. To pa se dogaja letos, zlasti ker je obilica vlage bila spremljana še z zmrzaljo in pozebo v začetku maja. Mladi poganjki, ki pravkar kukajo iz stebel, pa so idealna hrana za te škodljivce. Prav je, da takoj pričnemo z ukrepanjem. Gospodarsko naredijo največ škode polži brez hišic iz družine slinarjev (Limacidae in lazarjev Arinoidae). Uvrščamo jih med vsejede živali, seveda zaradi tega ker se hranijo z različnimi rastlinskimi produkti, tako rastlinskega, kot živalskega izvora. Njihova aktivnost se odvija v glavnem ponoči in v oblačnem deževnem vremenu. Hranijo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki in sadikami, nato preidejo na mlade rastlinice, liste, mlade poganjke na steblih dreves razna semena ipd. Torej v nevarnosti so vse vrtnine, poljščine, sadno drevje, grmovnice, trava, zelišča in tudi okrasne rastline, pa tudi razna semena na vrtovih in njivah. Prisotnost spoznamo tudi, če jih ne vidimo, to se izkazuje v obliki večjih ali manjših luknjic, najedenih listih, pregriznjenih steblih sadik, objedenih plodovih, pa tudi po golih njivah in gredah, kjer so polži pojedli seme ali pa celo že nakaljeno seme in mlade rastlinice, ipd. Nekatere sadike preprosto izginejo. Mi pa se čudimo in ponavadi dolžimo za to slabo kvaliteto semen. Tudi na posevkih njiv seveda.
Zavedati se moramo naslednjih dejstev: Najnevarnejši so lazarji, različnih barv in velikosti. Komaj izlegajoči so majhni, tisti zreli pa zrastejo celo do velikost 100 in 150 mm. Svetlejše barve so tisti, ki živijo v toplejših klimatskih razmerah in temnejši tisti iz hladnejših področij in časa. Rdeči lazarji spolno dozorijo po 4 do 6 tednih. Parijo se jeseni in v septembru, pa ves čas toplega jesenskega vremena in nato odlagajo jajčeca do decembra. Pogoj je le, da so temperature nad 5 °C. Ta jajčeca prezimijo. Jajčeca so belkasto sive barve ovalne do okrogle oblike. Merijo 3 do 4 mm v premeru. Naslednjo pomlad od januarja naprej, se izležejo mladiči. Število lazarjev se začne hitro večati v aprilu, imajo en rod na leto in živijo od 12 do 14 mesecev. Populacija se veča do konca maja. Premikajo se s pomočjo izločanja sluzi, ki predstavlja 98 % vode in iščejo hrano. Spomladi se razvije 3 do 4 rodove lazarjev. Dve iz jesenskega obdobja, dve pa že iz spomladanskega. Po izleganju jajčec poginejo. Prezimijo tako, da se zarijejo v zemljo ali pa v odmrle dele rastlin.
Skušal sem na enostaven in preprost način razložiti razvoj teh škodljivcev, saj lahko le par polžev na površini m2 uniči ves pridelek. Lotijo se tudi posevkov na njivah. Raziskave kažejo, da so jim najljubše naslednje rastline: zelena solata, zelje, korenje, rdeča pesa, redkvica, peteršilj, jagode, sadje in fižol, manj pa na sončniciah,deteljah in krompirju. Polži so tudi mrhovinarji in se hranijo z mrtvimi živalmi pa tudi svojimi mrtvimi vrstniki.
Kako se jih znebiti je pomembno vprašanje, saj se gre za obstoj in ohranjanje naših sadov dela. Pristop k reševanju tega problema bi lahko razvrstili takole:
1. Naraven način je s pobiranjem polžev. To pride v poštev pri manjših površinah in sajenjem naravnih rastlin, ki jih polži ne marajo, kot so: origano, pelin, zastirka lubja akacije, listje hrasta, origano, dobra misel, teloh, česen (te rastline ne uničijo polžev, ampak jih le odženejo.
2. Druga možnost je naselitev njegovih naravnih sovražnikov kot so: race, kokoši, gosi v sadovnjake. Zlasti učinkovite so pri tem race.
3. Uporaba kemikalij. Zgodovina uporabe le teh je že zelo dolga saj se pojavijo v uporabi že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Uporabljali so razne kemikalije od apna, soli, saj, lesnega pepela, fenola (karbolne kisline), žaganja in tobaka, po prvi svetovni vojni postane popularen še bakrov sulfat, železov sulfat, naftalin in živosrebrov klorid. Te snovi so služile za zatiranje in odvračanje. Nekatere od teh snovi pa so okoljsko nesprejemljive, ker se akomulirajo v zemlji. Leta 1934 odkrijejo metaldehid, ki je okoljsko sprejemljivejši in bolj učinkovit. Uporabljenih je bilo še več substanc, od katerih so mnoge sedaj zaradi vpliva na okolje nesprejemljive in nimajo dovoljenja za uporabo. Zanimivo je, da nekatere kemikalije, kot so železov tripolifosfat ali pa gnojilo Bioorganik zaradi svojih lastnosti polže odganjajo. Torej trenutno rešijo problem, na dolgi rok pa ne, saj populacija polžev ostaja, ležejo se jajčeca za naslednje leto in problem imamo zopet tu.
Na trgu je veliko produktov ki predpisujejo izdelavo pregrad s temi izdelki, tako, da preprečimo prihod polžev na gredo. Ta teorija pa je huda napaka in zmota, saj polži prezimijo s svojimi jajčeci tudi v sami gredi, zato je uporaba bariernih sredstev kot so razna lepila in geli praktično nesmiselna, seveda pa se pri tem odloča vsak posameznik sam in uporabi tisto, kar misli, da je najbolje. Zmoten je tudi nasvet, da sredstva trosimo le okoli gred in vrtov žal tudi to ne drži iz prav zgoraj omenjene trditve.
Problem pri vseh teh izdelkih je slaba obstojnost v vlagi, torej v okolju, ki ga imajo polži najraje. Vsi preparati namreč v vlagi razpadejo in postanejo neučinkoviti, okolje pa še vedno obremenjujejo. Posledično se je moral in se mora postopek pri takih preparatih pogosto ponavljati, kar pa postane hud problem za okolje saj smo tako vnašali v zemljo še več aktivnih substanc, izdatki kot strošek pa so rasli. Običajno je bilo potrebno na površino enega hektarja potrositi cca 15 kg teh preparatov. Ta problem je rešila druga nova generacija zatiralcev in vab za polže, ki zdrži v vlažnem okolju in dežju tudi več tednov in v bistvu zelo zmanjša potrebo po uporabi teh sredstev z delovanjem do enega meseca ter z efektivno porabo samo 8 do 10 malih zrnc na m2. Poraba tega preparata se je tako zmanjšala na le 1/3 potrebne običajne količine, pa čeprav je vsebnost aktivne snovi precej manjša od dosedaj znanih limacidov. Na ta način smo dosegli dvoje: Vpliv na okolje se je zmanjšal, pri približno enaki ceni kot je bil npr. Mesurol kot edino res učinkovito sredstvo za 60 do 70 %, saj je bila poraba pri drugi generaciji limacidov in Mesurolu do 15 kg/ha. Pri sredstvih 2. generacije in odpornosti na vlago ter vodo pa se je ta poraba zmanjšala najmanj za polovico do dveh tretjin, saj je predvidena poraba le 5 kg/ha s tem, da ga trosimo precej manj pogosto in pri drugi in tretji uporabi tudi precej bolj na redko oziroma le 3-5 kg/ha. Pomembna je tudi prava tehnologija izdelave, ki zmanjša potrebo po visokih koncentracijah in seveda ustrezne snovi, ki polže privablja tako, da se vsako zrnce ali briket ustrezno porabi. Iz tega razloga je tej vabi dodana oljna repica, ki se ji polž ne more upreti. Ko vabo poje, prične spuščati neznanske količine sluzi in se pri tem izsuši, tako da odmre. Populacija polžev se s tem občutno zmanjša in praktično polži več ne vplivajo na kvaliteto in celoten pridelek. Posledično se tako izleže naslednje leto manj jajčec. Stalež polžev se zmanjša, obremenjenost okolja pa tudi, saj naslednje leto potrebujemo še manj aktivne substance.
Stari preparati so ostali in jih skušajo proizvajalci obdržati na trgu s tem, da so preprosto zapisali večjo površino, ki jo lahko učinkovito obvladujejo, in seveda z znižanjem cen, tako, da so potrošniki pri tem zavedeni, zato je najbolje, da se sami prepričajo o učinkovitosti posameznega izdelka. Nižja cena pa je lahko varljiv znak, če ni učinkovitosti.
Seveda konkurenca poizkuša ohranjati tržni delež ne glede na zgoraj opisano tako, da zapiše manjšo porabo na hektar, kljub enaki obliki in velikosti briketov kot so bili, tehnologiji in vsebnosti aktivne substance.
Prav je, da vrtičkarji in kmetovalci po lastni presoji izberejo svojo pot, jo preizkusijo in se potem ponovno odločajo, saj tako ugotovijo kaj je najboljše in cenovno najugodnejše na daljši rok. Pomembno je, da lahko nabavijo za večje površine tudi večja pakiranja, ki so ponavadi cenovno ugodnejša.

Franc Grošelj

Dodaj odgovor

Brezplačna dostava

Za vsa naročila nad  40 EUR nudimo brezplačno dostavo na vaš naslov.

14 dnevna garancija

V kolikor z kupljenimi izdelki ne boste zadovoljni, nam nerabljene vrnite in vam jih bomo brezplačno zamenjali ali vrnili denar.

Strokovna pomoč

Potrebujete nasvet? Pokličite nas ali nam pišite, radi pomagamo!