Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Polži so pogosta težava vrtičkarjev in kmetovalcev, saj lahko hitro uničijo vašo pridelavo. Čeprav so polži pomemben del ekosistema in imajo svojo vlogo v naravi, lahko njihova prisotnost na vašem vrtu povzroči velike težave.
Prihaja čas, ko se bomo morali spopasti z invazijami polžev v našem vrtu, seveda z željo, da bomo zelenjavo pridelali na naraven in zdrav način. Seveda je prav, da postajamo bolj osveščeni in, da čuvamo okolje ter uporabljamo snovi, ki so bolj prijazne okolju kot tudi nam.
Ko se spomnimo polžev, verjetno najprej pomislimo na te sluzaste živali, ki se prebijejo čez ograjo in zobajo naše najljubše rastline. Vendar pa polži igrajo pomembno vlogo v ekosistemu, saj so del prehranjevalne verige in pomagajo pri razgradnji organske snovi. Zato je pomembno, da pri zaščiti vrta pred polži uporabljamo načine, ki so čim bolj naravni in prijazni okolju.
Razvoj je prinesel BIO vabe za polže druge generacije, ki sloni že na dosedaj uporabljenih naravnih snoveh spojin železa, ki je dopolnjen in izboljšan tako, da se zmanjša količina potrebnega sredstva za likvidacijo polžev na najmanjšo potrebno količino, ob tem pa učinkovitost ni zmanjšana. Ta nov izdelek je IRONMAX PRO, ki sledi smernicam bio pridelave.
Njegova učinkovitost v primerjavi z do sedaj znanimi sredstvi je osupljiva, saj vsebuje molekule oljne repice, ki polže privabijo, da jih zaužijejo. Bistvo učinkovitosti je v ciljnem konzumiranju vabe, ki je dosežena z dodatkom molekul oljne repice. Na podlagi teh dejstev je poraba neprimerno manjša, saj 250 gramov zadostuje za kar 350 m2 vrtnih površin ( ostala sredstva na trgu v povprečju z 250g pokrivajo samo 40m2). Poraba kot števila zrnc na površino 1 m2 pa je res majhna. Samo 10 do 15 zelo, zelo majhnih zrnc na m2 je potrebno, da zaščitimo naš pridelek, pa še to na naraven način.
Seveda je uporaba vab za polže samo ena od možnosti za zaščito vrta pred njimi. Obstajajo tudi druge naravne metode za odvračanje polžev, ki jih lahko uporabljamo skupaj z uporabo vab ali namesto njih.
Poleg uporabe naravnih vab za polže lahko za zaščito vrta uporabite tudi druge metode, kot so postavitev ovir, kot so ovire iz bakrenih trakov okoli rastlin, ki polže odganjajo, ali pa uporaba mrež proti polžem. Prav tako je pomembno, da redno odstranjujete polže iz vrta z ročnim pobiranjem. S tem boste zmanjšali število polžev in omejili morebitne poškodbe vašega vrta.
Vsi ti ukrepi so del naravne in trajnostne strategije za varstvo vrta pred polži. Namesto uporabe kemikalij, ki lahko škodujejo okolju in zdravju, raje uporabite naravne metode za zaščito vašega vrta. Tako boste lahko uživali v svežih pridelkih, ki jih lahko z veseljem delite z družino in prijatelji, hkrati pa boste prispevali k varovanju okolja in krepitvi trajnostnega načina življenja.
Morda pa se bomo vrtičkarji s tem oddahnili. Pridelali bomo lep pridelek na naraven način, ki bo brez lukenj, najedenih listov in propadajočih rastlin.
Pripravimo se na ta užitek. Vredno je poizkusiti in verjeti, da to ni samo marketinški trik.
Malce nenavaden naslov za konec poletja, toda dejansko se nam to dogaja. Od pomladi naprej ima vreme glavno IN POMEMBNO besedo v našem življenju. Celo leto nas spremljajo vremenske neprilike. Dokler nam niso škodile na vrtu je še nekako šlo, ko pa se prične uničevati naše delo je prav, da prisluhnemo, preberemo in skušamo našemu vrtu pomagati.
Nezgode, od spomladanskih zmrzali, ki so uničevale posajene vrtnine, do slabega opraševanja, pomrznjenih vej in večkratnih polomljenih sadik zaradi toče, do hudih neurij in nazadnje do večkratnih zaporednih vročinskih valov, ki so podirali temperaturne rekorde in tudi do invazij polžev. Vsem tem nezgodam in škodi lahko vsaj nekoliko pariramo z izvajanjem posebnih ukrepov na vrtu, ki lahko pripomorejo, da se rastline obrastejo, zacelijo rane in odganjajo naprej.
Vse to smo napisali že večkrat, toda ob tem ,kar se je dogajalo letos je prav, da utrdimo naše vedenje ob takih prilikah.
Pomagajmo si s škropljenjem z algami in amino kislinami. Oba preparata sta na naravni podlagi, vsebujeta 24 aminokislin. Ene v večjih količinah in druge v manjših. Vse pa so pomembne prav v takšnih razmerjih, ki se nahajajo v Medicoplant Aminu in Medicoplant Algesinu. Pojasnili smo razlike med njima, vendar ni za odmet, da to ponovimo. Algesin deluje bazično ali lužnato, Amin, pa deluje kislo. To nam pove, da se lahko eno meša s kislimi ostalimi dodatki in drugi z bazičnimi. Amin je tudi nekoliko močnejši.
Oba preparata pomagata rastlinam, da lažje prenašajo nizke temperature in tudi vročino, ki se pojavlja v letošnjem poletju. Stoma v rastlini povzroči upočasnitev presnove v rastlini, celice pa na ta način lažje prenesejo mraz, vročino, pa tudi sušo. Ko ti negativni vplivi prenehajo, rastline zopet normalno ali pa celo pospešeno rastejo. Podoben primer je tudi pri poškodbah, ki nastanejo iz različnih vzrokov od poškodb zaradi insektov, rastlinskih bolezni, vetroloma ali toče. Regeneracijo oziroma obnovo rastlin omogočijo tudi drugi preparati, ki pa so obogateni še s hranili dušika, fosforja, kalija, magnezija, kalcija in mikrohranili. To izboljša celjenje in dozorevanje lesne mase ali celulozne mase, ki tvori drevesno rastlinsko substanco. Rezultati v praksi so presenetljivi. Na primer vinska trta oskubljena od toče si je opomogla razrastla in v naslednjem letu omogočila normalen pridelek. Mlad nasad je mnogo bolje prenesel vročino in le malo sadik se je posušilo. Še veliko je podobnih primerov poznam in ugotavljam, da je uporaba smiselna in učinkovita. Velja pa poudariti, da v jesenskem času ne priporočamo uporabo hranil na podlagi dušika, saj bi rastline preveč nagnalo na rast, les ne bi dozorel in to je idealna možnost, da nam nedozoreli poganjki pozebejo. Same aminokisline v Aminu in v Algesinu pa pospešujejo dozorevanje lesa in zmanjšujejo možnost jesenske pozebe.
Invazija polžev naredi mnogo škode. Pojedo listno maso in tako zmanjšajo fotosintezo rastline. Rast se upočasni, rastlina pa prične hirati. Druga nevarnost pa je da polži pojedo mlade brste in rastlina enostavno ne more rasti temveč se posuši ali odmre. Ukrepajmo takoj tako, da polže enostavno poberemo in uničimo ali pa uporabimo učinkovitejše sredstvo METAREX ki samo z 9 zrnci/m2 uniči polže. Tisti pa, ki prisegate na bio pa se poslužite prav tako učinkovitega preparata IRONMAX, ki je le nekoliko manj učinkovit vendar je izdelan na BIO osnovi. Zaradi dobre tehnologije izdelave, ki jo drugi preparati nimajo, resnično dobro učinkuje. V tem času v začetku septembra, ko to berete ,polži pričenjajo z izleganjem jajčec, ki bodo prezimila in drugo leto bo polžev zopet na pretek, zgodba se bo ponavljala. V kolikor to ne želimo , je sedaj čas ,da Metarex ali Ironmax potrosimo in preprečimo nadaljnji razvoj polžev za naslednje leto. Ne pozabimo, da preparata delujeta zaradi svojstvene tehnologije tudi v vlažnem vremenu in tudi več kot en mesec.
Z nastopom poletnih dni v vročini in vlagi nastopi tisti čas, ki je najbolj primeren za hiter razvoj insektov, plazečih se in letečih. Začele so se pojavljati ose, sršeni, azijski sršeni, ščurki ,uši, mravlje, škorpijoni, pa še kaj bi se našlo. Lezejo povsod, po tleh, po rastlinah, po pohištvu. Letajo po zraku in včasih so prav nadležni. Prostori preprosto postanejo neprimerni za bivanje.
Bliže smo slovesu poletja več je te nadloge. Počitniške hišice, prikolice, svisli, garaže, sobe postanejo elementi invazije tega mrčesa. Vse je čisto ,le mali insekti se skrijejo v posamezne dele bivalnih prostorov, v špranje, razpoke, pod predmete itd, se razvijajo in dejansko ogrožajo bivali objekt, ki bo kljub naši marljivosti v naslednjem pred poletju neprimeren za bivanje. Posledično je potrebno vse take prostore pred uporabo ponovno čistiti. Koliko dela in stroškov, brez potrebe.
Nekateri izmed zgoraj navedenih insektov predstavljajo za ljudi nevarnost, posebej, če smo alergični na te pike. Zlasti sršeni, ose in škorpijoni take ljudi lahko spravijo celo v smrtno nevarnost. Pred njihovimi piki nismo varni, saj se lahko zgodi zelo iznenada in pik je tu. Zelo pomembno je, da poznamo svoje telo glede občutljivosti na omenjene pike, tako se lahko zaščitimo na ta način, da jih uničimo, ali pa, če se to ne da, da se zaščitimo z obleko in pokrivali, če moramo opraviti, kaj v bližini njih. Najbolje pa je, seveda, da jih uničimo! Ne pozabimo, če pijemo iz pločevink kakšno limonado, pivo, radler itd je navarnost zelo velika, ker zaidejo tudi v kozarce in pločevinke. Pik ose v grlu je lahko smrtonosen, ker zaradi otekline ne moremo dihati. Potrebna je takojšnja zdravniška pomoč.
Razvoj tega mrčesa je delno povezan z zunanjo temperaturo. To zlasti velja za sršene, ose, mravlje. Dovolj visoke dnevne temperature, pripomorejo k hitremu razvoju in, če ne ukrepamo je te nadlege hitro preveč zlasti v času ko pričenja zoreti sadje, jagodičevje, grozdje ipd. Zelo zanimivo je videti sršenje gnezdo, ko doseže tudi od o,5m-1 m premera, saj gnezdo kar raste, v odvisnosti od moči sršenje populacije, ki se razvije v sezoni.
Zatiranje ni enostavno, zlasti če smo alergični, ali, če nimamo ustreznih pripomočkov, ki bi nam omogočili delo iz varne razdalje, saj so napadi teh velikih sršenov zlasti največje vrste ,ki jih imenujemo azijski sršeni, že res lahko nevarni. Včasih je veljalo, da je pik ene ose primerljiv s pikom treh čebel (čeprav strup ni isti), pik treh os lahko primerjamo po jakosti s pikom enega našega sršena, pik azijskega sršena, ki predstavlja še močnejšo dozo strupa pa je še močnejši. Seveda preizkušanja o tem na bi priporočal.
V preteklosti so taka gnezda uničevali z zažiganjem in dimljenjem. Zažiganje je populacijo sršenov uničilo, povzročilo pa je prenekateri požar, dimljenje pa po navadi ne, ampak jih le razdraži. Tako postanejo še bolj napadalni. K sreči danes že dobimo v ta namen sredstva v obliki sprejev, ki nam omogočajo delo iz varne razdalje 7-10 m. Pri tem seveda odprti ogenj ne sme biti prisoten. Sam sem na ta način uničil že veliko sršenjih gnezd, včasih bolj včasih manj uspešno, vendar s sredstvi, ki so danes na razpolago, skoraj vedno uspe. Snop razpršila usmerimo v samo odprtino gnezda, če se da. Dovolj je le pritisk nekaj sekund. Na podstrešju ali v kakem drugem prostoru, ki je zaprto ,lahko posprejamo tudi prostor, pa bodo sršeni uničeni. Podobno vendar lažje storimo to z osjim gnezdom.
Veliko težavo v domu povzročajo tudi mravlje, rdeče, črne, majhne, velike… Pogosto je ta boj neuspešen, če ne uporabimo pravega sredstva.
Družina STRIKE Vam to nudi v obliki posipov ali razpršil dobro rešitev tega problema. Univerzalno razpršilo lahko popršimo po površinah, okenskih okvirjih, po tleh, po okrasnih rastlinah v domu in okolici.
Posipi so osnovani v obliki prahu. Potrosimo jih povsod tam kjer srečamo mravlje ali pa ostali plazeči mrčes (ščurke, bolhe,uši, id). Obstojijo pa tudi posebne ampule z enakim sredstvom, ki pa jih kar sami zmešamo z vodo, saj se koncentrat nahaja v obliki ampul z že določeno količino sredstva. Zelo enostavno in priročno. S tem pa vplivamo pozitivno tudi na okolje, saj ne delamo nepotrebnih močnejših koncentracij. Z njimi zaščitimo tudi okrasno grmičevje, cvetje ipd.
Na trgu obstojijo tudi posebne vabe proti mravljam. Sredstvo za uničenje se nahaja v obliki sladkih vab v posebnem ohišju in je tako nedostopno otrokom. Mravlje gredo na sladko tvarino in jo odnašajo v gnezdo. Zaradi manjše vsebnosti snovi postopek traja cca 14 dni, da mravljam ne daje signala za preplah. V tem času gnezdo odmre in mravelj se znebimo. Ne smemo biti neučakani. Ljudje smo po navadi zelo nestrpni in, če ni učinka takoj že sprejmemo sklep: to sredstvo je zanič. Toda potrebno je vedeti , da je vsaka stvar narejena tako s posebnim razlogom. V našem primeru uničimo gnezdo, kar je naš cilj, uspeh pa je popoln. Vendar pa ponovno poudarjam, potrebujemo vsaj 14 dni časa. Mravlje namreč na ta način počasi odmirajo, populacija se manjša in na koncu zaradi premale živalnosti odmre. V kolikor bi potrosili insekticd po mravljišču bi del mravelj odmrl, drugi del pa bi zaprl vstope v gnezdo in našel drugje izhod.. S tem pa nismo storili nič.
S prihodom razmeroma vlažnega vremena nam bodo težave delali tudi komarji. Ta nadloga je res problem. Pokvari nam sedenje v prijetni družbi ob toplih večerih zunaj na vrtu, ali pa kje ob vodi. Poslužimo se spiral proti komarjem. Lahko jih postavimo pod mizo, na mizo ali kje v bližini in komarji bodo odleteli, mi pa bomo lahko uživali v prijetnem poletnem večeru.
Dobra rešitev z dimljenjem je tudi fumigator. Ta zaplini vse pore prostorov in uniči mrčes. Po delovanju pa prostore prezračimo. Delovanje je enostavno in varno saj sredstvo zalijemo z vodo, da lahko reagira.
Tako bomo vse prostore očistili nadlog in uživali v prijetnem okolju.
Tema, ki nikoli ne zastara, so pogovori o polžih! Posledica deževnega vremena pa se kaže letos v invaziji teh vrtnih pošasti, ki nam jemljejo veselje do vrtnarjenja, saj jih čez dan ni videti, zato pozabimo nanje, ne ukrepamo pravočasno, polži se veselo razmnožujejo, mi pa se čudimo izgubljenemu pridelku, dokler nam na njih ne spodrsne.
Obilica dežja, bujna rast, in obilica rastlinja na vrtu, ki še bolj ohranja vlago na površini gredic je idealen pogoj za invazijo in hiter razvoj polžev. Ti nam lahko na hitro uničijo in izničijo ves vložen trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči.
Zakaj tako pesimističen naslov in uvod v ta sestavek. Zato, ker polži predstavljajo pomembne gospodarske škodljivce na vrtu, polju, sadovnjakih itd, še posebno v letih in razmerah, ki so za njih zelo ugodna to je čas z obilico dežja.
Mladi poganjki, ki pravkar kukajo iz stebel, pa so idealna hrana za te škodljivce. Prav je, da takoj pričnemo z ukrepanjem. Gospodarsko naredijo največ škode polži brez hišic iz družine slinarjev (Limacidae in lazarjev Arinoidae). Uvrščamo jih med vsejede živali, seveda zaradi tega, ker se hranijo z različnimi rastlinskimi produkti, tako rastlinskega, kot živalskega izvora. Njihova aktivnost se odvija v glavnem ponoči in v oblačnem deževnem vremenu. Hranijo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki in sadikami, nato preidejo na mlade rastlinice, liste, mlade poganjke na steblih dreves, razna semena ipd. Torej v nevarnosti so vse vrtnine, poljščine, sadno drevje, grmovnice, trava, zelišča in tudi okrasne rastline, pa tudi razna semena na vrtovih in njivah. Prisotnost spoznamo tudi, če jih ne vidimo, to se izkazuje v obliki večjih ali manjših luknjic, najedenih listih, pregriznjenih steblih sadik, objedenih plodovih, pa tudi po golih njivah in gredah, kjer so polži pojedli seme ali pa celo že nakaljeno seme in mlade rastlinice, ipd. Nekatere sadike preprosto izginejo. Mi pa se čudimo in ponavadi dolžimo za to slabo kvaliteto semen. Tudi na posevkih njiv seveda. Posebej nas razočara sušenje mladih sadik dreves, ki so jeseni posajena, dobro prezimila, pričela odganjati, naenkrat pa poganjkov ni več. Rastlina obnemore in se posuši. Zakaj? Mladi pravkar odprti poganjki brsti na drevescih so prava poslastica za polže. Posledica pa suhe sadike.
Zavedati se moramo naslednjih dejstev: Najnevarnejši so lazarji, različnih barv in velikosti. Komaj izlegajoči so majhni, tisti zreli pa zrastejo celo do velikost 100 in 150 mm. Svetlejše barve so tisti, ki živijo v toplejših klimatskih razmerah in temnejši tisti iz hladnejših področij in časa. Rdeči lazarji spolno dozorijo po 4 do 6 tednih. Parijo se jeseni in v septembru, pa ves čas toplega jesenskega vremena in nato odlaga jajčeca do Decembra. Pogoj je le, da so temperature nad 5 stopinj C. Ta jajčeca prezimijo. Jajčeca so belkasto sive barve, ovalne do okrogle oblike. Merijo 3 do 4 mm v premeru. Naslednjo pomlad od Januarja naprej ,se izležejo mladiči. Število lazarjev se začne hitro večati v Aprilu, imajo en rod na leto in živijo od 12 do 14 mesecev. Populacija se veča do konca maja. Premikajo se s pomočjo izločanja sluzi, ki predstavlja 98 % vode in iščejo hrano. Spomladi se razvije 3 do 4 rodove lazarjev. Dve iz jesenskega obdobja, dve pa že iz pomladanskega. Po izleganju jajčec poginejo. Prezimijo tako, da se zarijejo v zemljo ali pa v odmrle dele rastlin.
Skušal sem na enostaven in preprost način razložiti razvoj teh škodljivcev saj le par polžev na površini kvadratnega metra uniči lahko tam ves pridelek, saj se lotijo tudi posevkov na njivah. Raziskave kažejo, da so jim najljubše naslednje rastline: zelena solata, zelje, korenje, rdeča pesa, redkvica, peteršilj, jagode, sadje in fižol, manj pa na sončnicah,deteljah in krompirju. Polži so tudi mrhovinarji in se hranijo z mrtvimi živalmi pa tudi svojimi mrtvimi vrstniki.
Poškodba koruze, katero je naredil polž
Poškodba krompirja, katero je naredil polž
Kako se jih znebiti je pomembno vprašanje, saj se gre za obstoj in ohranjanje naših sadov dela. Pristop k reševanju tega problema je že bil zapisan in bi bil naslednji:
Naraven način s pobiranjem polžev. To pride v poštev pri manjših površinah in sajenjem naravnih rastlin, ki jih polži ne marajo, kot so: origano, pelin, zastirka lubja akacije, listje hrasta, origano, dobra misel, teloh, česen (terastline ne uničijo polžev, ampak jih le odženejo.
Druga možnost je naselitev njegovih naravnih sovražnikov kot so: race, kokoši , gosi v sadovnjake. Zlasti učinkovite so pri tem race. Poznane po učinkovitem uničevanju so zlasti indijske tekačice.
Uporaba kemikalij. Zgodovina uporabe le teh je že zelo dolga saj se pojavijo v uporabi že konec 19 in v začetku 20 tega stoletja. Uporabljali so razne kemikalije od apna, soli, saj,lesnega pepela, karbolne kisline, žaganja in tobaka . Po prvi svetovni vojni postane popularen še bakrov sulfat, železov sulfat, naftalin in živosrebrov klorid.Te snovi so služile za zatiranje in odvračanje. Nekatere od teh snovi pa so okoljsko nesprejemljive, ker se akumulirajo v zemlji. Leta 1934 odkrijejo metaldehid, ki je okoljsko sprejemljivejši in bolj učinkovit. Uporabljenih je bilo še več substanc, od katerih so mnoge sedaj zaradi vpliva na okolje nesprejemljive in nimajo dovoljenja za uporabo. Zanimivo je, da nekatere kemikalije , kot so železov II fosfat zaradi svojih lastnosti polže odganjajo. Torej trenutno rešijo problem, na dolgi rok pa ne, saj populacija polžev ostaja, ležejo se jajčeca za naslednje leto in problem imamo zopet tu. Zanimivost v zatiranju polžev predstavlja tudi bio gnojilo Bioorganik.
Na trgu je veliko produktov, ki predpisujejo izdelavo pregrad s temi izdelki, tako, da preprečimo prihod polžev na gredo. Ta teorija pa je huda napaka in zmota, saj polži prezimijo s svojimi jajčeci tudi v sami gredi, zato je uporaba bariernih sredstev kot so razna lepila in geli praktično nesmiseln, seveda pa se pri tem odloča vsak posameznik sam in uporabi tisto, kar misli, da je najbolje. Zmoten je tudi nasvet, da sredstva trosimo le okoli gred in vrtov žal tudi to ne drži iz prav zgoraj omenjene trditve.
Problem pri vse teh izdelkih je slaba obstojnost v vlagi, to je okolju, ki ga imajo polži najraje. Vsi preparati namreč v vlagi razpadejo in postanejo neučinkoviti, okolje pa še vedno obremenjujejo. Posledično se je moral in se mora postopek trosenja pri takih preparatih pogosto ponavljati, kar pa postane hud problem za okolje, saj smo tako vnašali v zemljo še več aktivnih substanc, izdatki, kot strošek, pa so rasli. Običajno je bilo potrebno na površino enega hektarja potrositi cca 15 kg teh preparatov. Ta problem je rešila druga nova generacija zatiralcev in vab za polže , ki vzdrži v vlažnem okolju in dežju tudi več tednov in v bistvu zelo zmanjša potrebo po uporabi teh sredstev, saj zadostuje že 8 do 10 malih zrnc na kvadratni meter in delovanjem do enega meseca v vseh vremenskih razmerah, tudi dežju. Poraba tega preparata se je tako zmanjšala na le 1/3 potrebne običajne količine pa čeprav je vsebnost aktivne snovi precej manjša od dosedaj znanih limacidov. Na ta način smo dosegli dvoje: Vpliv na okolje se je zmanjšal, pri približno enaki ceni kot je bil na primer Mesurol kot edino res učinkovito sredstvo za 60 do 70 %, saj je bila poraba pri drugi generaciji limacidov in Mesurolu do 15 kg/ha. Pri sredstvih druge generacije in odpornosti na vlago ter vodo pa se je ta poraba zmanjšala najmanj za polovico do dveh tretjin, saj je predvidena poraba le 5 kg/ha s tem, da ga trosimo precej manj pogosto in pri drugi in tretji uporabi tudi precej bolj na redko oziroma le 3-5 kg/ha. Pomembna je tudi prava tehnologija izdelave, ki zmanjša potrebo po visokih koncentracijah in pa seveda ustrezne snovi, ki polže privablja tako, da se vsako zrnce ali briket ustrezno porabi. Iz tega razloga je tej vabi dodano sredstvo ki deluje kot vaba, ki se ji polž ne more upreti, ko vabo poje, prične spuščati neznanske količine sluzi in se pri tem izsuši, tako da odmre. Populacija polžev se s tem občutno zmanjša in praktično polži več ne vplivajo na kvaliteto in celoten pridelek. Posledično se tako izleže naslednje leto manj jajčec. Stalež polžev se zmanjša, obremenjenost okolja pa tudi, saj naslednje leto potrebujemo še manj aktivne substance. Seveda pa je pogoj dosledna uporaba.
Primer novejše vabe METAREX INOV, limacid II generacije in BIO vabe II generacije IRONMAX PRO. Obe vabi imajo skupno to, da vsebujejo molekule oljne repice po postopku COLZACTIVE. V video posnetku lahko vidite kako COLZACTIVE vabe delujejo.
METAREX INOV 250g - limacid II generacije (*nakup možen samo ob predložitvi ffs izkaznice)
Stari preparati so ostali in jih skušajo proizvajalci obdržati na trgu s tem, da so preprosto zapisali večjo površino, ki jo lahko učinkovito obvladujejo, in seveda z znižanjem cen, tako, da so potrošniki pri tem zavedeni, zato je najbolje, da se sami prepričajo o učinkovitosti posameznega izdelka. Nižja cena pa je lahko varljiv znak, če ni učinkovitosti.
Seveda pa morajo vrtičkarji in kmetovalci po lastni presoji izbrati svojo pot, jo preizkusiti in se potem ponovno odločati, saj le izkušnje in lastno prepričanje pove kaj je najboljše in cenovno najugodnejše na daljši rok. Pomembno pa je, da se lahko nabavi za večje površine tudi večja pakiranja, ki so ponavadi cenovno ugodnejša.
Poškodba koruze, katero je naredil polž
Poškodba krompirja, katero je naredil polž
Vaba za polže Ironmax PRO 250g
METAREX INOV 250g - limacid II generacije (*nakup možen samo ob predložitvi ffs izkaznice)