Prijava na e-novice
tel.: 080 11 81
Cart 0

Košarica

0 items - 0,00 €

Članki

  • PREHRANA PTIC V ZIMSKEM ČASU

    V zimskem času, ko na vrtu ni pridelkov, s katerimi bi se hranile ptice, le tem ponudimo semena sončnic ali lojne pogače. S tem bomo pomagali tudi pticam, da imajo v zimskih dneh dovolj hrane.

    Semena sončnic najlaže postavimo v ptičje krmilnice, ki jih obesimo na varno višino, kjer niso ptice ogrožene pred drugimi plenilci. Ko postavimo krmilnico jo napolnimo s semeni in opazujemo. V primeru, da krmilnica sameva le to premaknemo, da jo ptice lažje najdejo.

     

     

    Najprimernejša prehrana za ptice so semena sončnic. Poznamo črna in pisana. Prav tako jim lahko ponudimo mešanico semen ( sončnice, proso, pšenica, lan, oves, konoplja, ... ) in tako poskrbimo za raznoliko prehrano.

    Kot alternativo pa lahko ponudite tudi lojne pogače, ki služijo kot dopolnilna prehrana za ptice.

    Poskrbite, da bodo ptice tudi v zimskih dneh preskrbljene. Vse za prehrano pa lahko najdete tukaj.

  • VEČNI PROBLEM NA VRTU – POLŽI !

    VEČNI PROBLEM NA VRTU – POLŽI !

    Škodljivec, ki ne da miru!

    Tema, ki nikoli ne zastara, so pogovori o polžih! Zakaj ? Odgovor je preprost, ker smo lansko leto, ko jih je bilo manj, nekoliko pozabili nanje. Posledica pa se kaže letos v invaziji teh vrtnih pošasti, ki nam jemljejo veselje do vrtnarjenja, saj jih čez dan ni videti, zato pozabimo nanje, ne ukrepamo pravočasno, polži se veselo razmnožujejo, mi pa se čudimo izgubljenemu pridelku, dokler nam na njih ne spodrsne. V enem izmed preteklih člankov sem zapisal, da v kolikor se z njimi ne bomo borili, je pridelek že vnaprej izgubljen. In to prav gotovo velja.

    Obilica dežja, bujna rast, in obilica rastlinja na vrtu, ki še bolj ohranja vlago na površini gredic je idealen pogoj za invazijo in hiter razvoj polžev. Ti nam lahko na hitro uničijo in izničijo ves vložen trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči.

    Zakaj tako pesimističen naslov in uvod v ta sestavek. Zato, ker polži predstavljajo pomembne gospodarske škodljivce na vrtu, polju, sadovnjakih itd, še posebno v letih in razmerah, ki so za njih zelo ugodna to je čas z obilico dežja. To pa se dogaja letos,zlasti ker je obilica vlage bila spremljana še s hladnim vremenom v marcu. Toplo vreme je hladen marec nadoknadilo v aprilu. Rastlinje je vzkipelo , saj je poseben zagon temu dalo obilno deževje. Mladi poganjki, ki pravkar kukajo iz stebel, pa so idealna hrana za te škodljivce.  Prav je, da takoj pričnemo z ukrepanjem.Gospodarsko naredijo največ škode polži brez hišic iz družine slinarjev (Limacidae in lazarjev Arinoidae). Uvrščamo jih med vsejede živali, seveda zaradi tega, ker se hranijo z različnimi rastlinskimi produkti, tako rastlinskega, kot živalskega izvora. Njihova aktivnost se odvija v glavnem ponoči in v oblačnem deževnem vremenu. Hranijo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki in sadikami, nato preidejo na mlade rastlinice, liste, mlade poganjke na steblih dreves, razna semena ipd. Torej v nevarnosti so vse vrtnine, poljščine,sadno drevje, grmovnice, trava,zelišča in tudi okrasne rastline, pa tudi razna semena na vrtovih in njivah. Prisotnost spoznamo tudi ,če jih ne vidimo,to se izkazuje v obliki večjih ali manjših  luknjic, najedenih listih, pregriznjenih steblih sadik, objedenih plodovih, pa tudi po golih njivah in gredah, kjer so polži pojedli seme ali pa celo že nakaljeno seme in mlade rastlinice, ipd. Nekatere sadike preprosto izginejo. Mi pa se čudimo in ponavadi dolžimo za to slabo kvaliteto semen. Tudi na posevkih njiv seveda. Posebej nas razočara sušenje mladih sadik dreves, ki so jeseni posajena, dobro prezimila, pričela odganjati, naenkrat pa poganjkov ni več. Rastlina obnemore in se posuši. Zakaj? Mladi pravkar odprti poganjki brsti na drevescih so prava poslastica za polže. Posledica pa suhe sadike.

    Zavedati se moramo naslednjih dejstev: Najnevarnejši so lazarji, različnih barv in velikosti. Komaj izlegajoči so majhni, tisti zreli pa zrastejo celo do velikost 100 in 150 mm. Svetlejše barve so tisti, ki živijo v toplejših klimatskih razmerah in temnejši tisti iz hladnejših področij in časa. Rdeči lazarji spolno dozorijo po 4 do 6 tednih. Parijo se jeseni in v septembru, pa ves čas toplega jesenskega vremena in nato odlaga jajčeca do Decembra. Pogoj je le, da so temperature nad 5 stopinj C. Ta jajčeca prezimijo. Jajčeca so belkasto sive barve, ovalne do okrogle oblike. Merijo 3 do 4 mm v premeru. Naslednjo pomlad od Januarja naprej ,se izležejo mladiči.Število lazarjev se začne hitro večati v Aprilu, imajo en rod na leto in živijo od 12 do 14 mesecev. Populacija se veča do konca maja. Premikajo se s pomočjo izločanja sluzi, ki predstavlja 98 % vode in iščejo hrano. Spomladi se razvije 3 do 4 rodove lazarjev. Dve iz jesenskega obdobja, dve pa že iz pomladanskega. Po izleganju jajčec poginejo. Prezimijo tako, da se zarijejo v zemljo ali pa v odmrle dele rastlin.

    Polž slinar

    Skušal sem na enostaven in preprost način razložiti razvoj teh škodljivcev saj le par polžev na površini kvadratnega metra uniči lahko tam ves pridelek, saj se lotijo tudi posevkov na njivah. Raziskave kažejo, da so jim najljubše naslednje rastline: zelena solata, zelje, korenje, rdeča pesa, redkvica, peteršilj, jagode, sadje in fižol, manj pa na sončnicah,deteljah in krompirju. Polži so tudi mrhovinarji in se hranijo z mrtvimi živalmi pa tudi svojimi mrtvimi vrstniki.

    Poškodba koruze, katero je naredil polž
    Poškodba krompirja, katero je naredil polž Poškodba krompirja, katero je naredil polž

    Kako se jih znebiti je pomembno vprašanje, saj se gre za obstoj in ohranjanje naših sadov dela. Pristop k reševanju tega problema je že bil zapisan in bi bil naslednji:

    A.Naraven način s pobiranjem polžev. To pride v poštev pri manjših površinah in sajenjem naravnih rastlin, ki jih polži ne marajo, kot so: origano,pelin, zastirka lubja akacije, listje hrasta, origano, dobra misel,teloh, česen (terastline ne uničijo polžev, ampak jih le odženejo.

    1. Druga možnost je naselitev njegovih naravnih sovražnikov kot so: race, kokoši , gosi v sadovnjake. Zlasti učinkovite so pri tem race. Poznane po učinkovitem uničevanju so zlasti indijske tekačice.
    2. Uporaba kemikalij. Zgodovina uporabe le teh je že zelo dolga saj se pojavijo v uporabi že konec 19 in v začetku 20 tega stoletja. Uporabljali so razne kemikalije od apna, soli, saj,lesnega pepela, karbolne kisline, žaganja in tobaka . Po prvi svetovni vojni postane popularen še bakrov sulfat, železov sulfat, naftalin in živosrebrov klorid.Te snovi so služile za zatiranje in odvračanje. Nekatere od teh snovi pa so okoljsko nesprejemljive, ker se akumulirajo v zemlji. Leta 1934 odkrijejo metaldehid, ki je okoljsko sprejemljivejši in bolj učinkovit. Uporabljenih je bilo še več substanc, od katerih so mnoge sedaj zaradi vpliva na okolje nesprejemljive in nimajo dovoljenja za uporabo. Zanimivo je, da nekatere kemikalije , kot so železov II fosfat zaradi svojih lastnosti polže odganjajo. Torej trenutno rešijo problem, na dolgi rok pa ne, saj populacija polžev ostaja, ležejo se jajčeca za naslednje leto in problem imamo zopet tu. Zanimivost v zatiranju polžev predstavlja tudi bio gnojilo Bioorganik.

    Na trgu je veliko produktov, ki predpisujejo izdelavo pregrad s temi izdelki, tako, da preprečimo prihod polžev na gredo. Ta teorija pa je huda napaka in zmota, saj polži prezimijo s svojimi jajčeci  tudi v sami gredi, zato je uporaba bariernih sredstev kot so razna lepila in geli praktično nesmiseln, seveda pa se pri tem odloča vsak posameznik sam in uporabi tisto, kar misli, da je najbolje. Zmoten je tudi nasvet, da sredstva trosimo le okoli gred in vrtov žal tudi to ne drži iz prav zgoraj omenjene trditve.

    Problem pri vse teh izdelkih je  slaba obstojnost v vlagi, to je okolju, ki ga imajo polži najraje. Vsi preparati  namreč v vlagi razpadejo in postanejo neučinkoviti, okolje pa še vedno obremenjujejo. Posledično se je moral in se mora postopek trosenja pri takih preparatih pogosto ponavljati, kar pa postane hud problem za okolje, saj smo tako vnašali v zemljo še več aktivnih substanc, izdatki, kot strošek, pa so rasli.Običajno je bilo potrebno na površino enega hektarja potrositi cca 15 kg teh preparatov. Ta problem  je rešila druga nova generacija zatiralcev in vab za polže , ki vzdrži v vlažnem okolju in dežju tudi več tednov in v bistvu zelo zmanjša potrebo po uporabi teh sredstev, saj zadostuje že 8 do 10 malih zrnc na kvadratni meter in delovanjem do enega meseca v vseh vremenskih razmerah, tudi dežju. Poraba tega preparata se je tako zmanjšala na le 1/3  potrebne običajne količine pa čeprav je vsebnost aktivne snovi precej manjša od dosedaj znanih limacidov. Na ta način smo dosegli dvoje: Vpliv na okolje se je zmanjšal, pri približno enaki ceni kot je bil naprimer Mesurol kot edino res učinkovito sredstvo za 60 do 70 %, saj je bila poraba pri drugi generaciji limacidov in Mesurolu do 15 kg/ha. Pri sredstvih druge generacije in odpornosti na vlago ter vodo pa se je ta poraba zmanjšala najmanj za polovico do dveh tretjin, saj je predvidena poraba le 5 kg/ha s tem, da ga trosimo  precej manj pogosto in pri drugi in tretji uporabi tudi precej bolj na redko oziroma le 3-5 kg/ha. Pomembna je tudi prava tehnologija izdelave, ki zmanjša potrebo po visokih koncentracijah in pa seveda  ustrezne snovi, ki polže privablja tako, da se vsako zrnce ali briket ustrezno porabi. Iz tega razloga je   tej vabi dodano sredstvo ki deluje kot vaba, ki se ji polž ne more upreti, ko vabo poje, prične spuščati neznanske količine sluzi in se pri tem izsuši, tako da odmre. Populacija polžev se s tem občutno zmanjša in praktično polži več ne vplivajo na kvaliteto in celoten pridelek. Posledično se tako izleže naslednje leto manj jajčec. Stalež polžev se zmanjša, obremenjenost okolja pa tudi, saj  naslednje leto potrebujemo še  manj  aktivne substance. Seveda pa je pogoj dosledna uporaba.

    Primer novejše vabe METAREX INOV, limacid II generacije in BIO vabe II generacije IRONMAX PRO. Obe vabi imajo skupno to, da vsebujejo molekule oljne repice po postopku COLZACTIVE. V video posnetku lahko vidite kako COLZACTIVE vabe delujejo.

    BIO vaba IRONMAX PRO

    [embed]https://www.youtube.com/watch?time_continue=2&v=Mha6DpxLGbU&feature=emb_logo[/embed]

    https://www.vrtnarcek.si/vaba-za-polze-bio-ironmax-250g

    https://www.vrtnarcek.si/vaba-za-polze-metarex-inov-250g

    Limacid II generacije METAREX INOV 250g - limacid II generacije

    Stari preparati so ostali in jih skušajo proizvajalci obdržati na trgu s tem, da so preprosto zapisali večjo površino, ki jo lahko učinkovito obvladujejo,  in seveda z znižanjem cen, tako, da so potrošniki pri tem zavedeni, zato je najbolje, da se sami prepričajo o učinkovitosti posameznega izdelka. Nižja cena pa je lahko varljiv znak, če ni učinkovitosti.

    Seveda pa morajo vrtičkarji in kmetovalci po lastni presoji izbrati svojo pot, jo preizkusiti in se potem ponovno odločati, saj le izkušnje in lastno prepričanje pove kaj je najboljše in cenovno najugodnejše na daljši rok. Pomembno pa je, da se lahko  nabavi za večje površine tudi večja pakiranja, ki so ponavadi cenovno ugodnejša.

     

    Franc Grošelj

  • POLŽI IN NARAVNI NAČIN reševanja tega problema!

    Spet prihaja čas, ko se bomo morali spopasti z invazijami polžev v našem vrtu, seveda z željo, da bomo zelenjavo pridelali na naraven in zdrav način.
    Seveda je prav, da postajamo bolj osveščeni in, da čuvamo okolje ter uporabljamo snovi, ki so bolj prijazne okolju, kot tudi nam.

    Razvoj je prinesel bio vabe za polže druge generacije, ki sloni že na dosedaj uporabljenih naravnih snoveh spojin železa, vendar dopolnjen in izboljšan tako, da se zmanjša količina potrebnega sredstva za likvidacijo polžev na najmanjšo potrebno količino in še vedno učinkuje.

    Ta nov izdelek je IRONMAX PRO, ki sledi smernicam bio pridelave. Njegova učinkovitost v primerjavi z do sedaj znanimi sredstvi je osupljiva, saj vsebuje molekule oljne repice, ki polže privabijo, da jih zaužijejo.

    Bistvo učinkovitosti je v ciljnem konzumiranju vabe, ki je dosežena z dodatkom molekul oljne repice. Na podlagi teh dejstev je poraba neprimerno manjša, saj 250 gramov zadostuje za kar 350 m2 vrtnih površin ( ostala sredstva na trgu v povprečju z 250g pokrivajo samo 40m2). Poraba kot števila zrnc na površino 1 m2 pa je osupljivo majhna. Samo 10 do 15 zelo, zelo majhnih zrnc na m2 je potrebno, da zaščitimo naš pridelek, pa še to na naraven način.

    [embed]https://www.youtube.com/watch?time_continue=4&v=Mha6DpxLGbU&feature=emb_logo[/embed]

    https://www.youtube.com/watch?time_continue=4&v=Mha6DpxLGbU&feature=emb_logo

    Morda pa se bomo vrtičkarji s tem oddahnili. Pridelali bomo lep pridelek na naraven način, ki bo brez lukenj, najedenih listov in propadajočih rastlin.

    Pripravimo se na ta užitek. Vredno je poizkusiti in verjeti, da to ni samo marketinški trik.

    POVEZAVA DO NAJUČINKOVITEJŠE BIO ZAŠČITE
    https://www.vrtnarcek.si/vaba-za-polze-bio-ironmax-250g

  • POLŽI, NEDOLŽNA ALI HUDA NADLOGA ?

    Ledeni možje so za nami, zmrzali se ni več bati. Pa se lahko oddahnemo? Ne, našim vrtninam in pridelku na vrtu preti nova nevarnost. Nevarnost, ki se lahko enači, če hočete z največjimi škodljivci, kot so bramor, strune, uši itd. Obilica dežja, bujna rast, in obilica rastlinja na vrtu, ki še bolj ohranja vlago na površini gredic je idealen pogoj za invazijo in hiter razvoj polžev. Ti nam lahko na hitro uničijo in izničijo ves vložen trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči. V kolikor se ne bomo borili z njimi, je pridelek že vnaprej izgubljen.

    Zakaj tako pesmističen naslov in uvod v ta sestavek? Zato, ker polži predstavljajo pomembne gospodarske škodljivce na vrtu, polju, sadovnjakih itd, še posebno v letih in razmerah, ki so za njih zelo ugodna. To pa so mile zime in čas z obilico dežja. To pa se dogaja letos, zlasti ker je obilica vlage bila spremljana še z zmrzaljo in pozebo v začetku maja. Mladi poganjki, ki pravkar kukajo iz stebel, pa so idealna hrana za te škodljivce. Prav je, da takoj pričnemo z ukrepanjem. Gospodarsko naredijo največ škode polži brez hišic iz družine slinarjev (Limacidae in lazarjev Arinoidae). Uvrščamo jih med vsejede živali, seveda zaradi tega ker se hranijo z različnimi rastlinskimi produkti, tako rastlinskega, kot živalskega izvora. Njihova aktivnost se odvija v glavnem ponoči in v oblačnem deževnem vremenu. Hranijo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki in sadikami, nato preidejo na mlade rastlinice, liste, mlade poganjke na steblih dreves razna semena ipd. Torej v nevarnosti so vse vrtnine, poljščine, sadno drevje, grmovnice, trava, zelišča in tudi okrasne rastline, pa tudi razna semena na vrtovih in njivah. Prisotnost spoznamo tudi, če jih ne vidimo, to se izkazuje v obliki večjih ali manjših luknjic, najedenih listih, pregriznjenih steblih sadik, objedenih plodovih, pa tudi po golih njivah in gredah, kjer so polži pojedli seme ali pa celo že nakaljeno seme in mlade rastlinice, ipd. Nekatere sadike preprosto izginejo. Mi pa se čudimo in ponavadi dolžimo za to slabo kvaliteto semen. Tudi na posevkih njiv seveda.
    Zavedati se moramo naslednjih dejstev: Najnevarnejši so lazarji, različnih barv in velikosti. Komaj izlegajoči so majhni, tisti zreli pa zrastejo celo do velikost 100 in 150 mm. Svetlejše barve so tisti, ki živijo v toplejših klimatskih razmerah in temnejši tisti iz hladnejših področij in časa. Rdeči lazarji spolno dozorijo po 4 do 6 tednih. Parijo se jeseni in v septembru, pa ves čas toplega jesenskega vremena in nato odlagajo jajčeca do decembra. Pogoj je le, da so temperature nad 5 °C. Ta jajčeca prezimijo. Jajčeca so belkasto sive barve ovalne do okrogle oblike. Merijo 3 do 4 mm v premeru. Naslednjo pomlad od januarja naprej, se izležejo mladiči. Število lazarjev se začne hitro večati v aprilu, imajo en rod na leto in živijo od 12 do 14 mesecev. Populacija se veča do konca maja. Premikajo se s pomočjo izločanja sluzi, ki predstavlja 98 % vode in iščejo hrano. Spomladi se razvije 3 do 4 rodove lazarjev. Dve iz jesenskega obdobja, dve pa že iz spomladanskega. Po izleganju jajčec poginejo. Prezimijo tako, da se zarijejo v zemljo ali pa v odmrle dele rastlin.

    Skušal sem na enostaven in preprost način razložiti razvoj teh škodljivcev, saj lahko le par polžev na površini m2 uniči ves pridelek. Lotijo se tudi posevkov na njivah. Raziskave kažejo, da so jim najljubše naslednje rastline: zelena solata, zelje, korenje, rdeča pesa, redkvica, peteršilj, jagode, sadje in fižol, manj pa na sončniciah,deteljah in krompirju. Polži so tudi mrhovinarji in se hranijo z mrtvimi živalmi pa tudi svojimi mrtvimi vrstniki.

    Kako se jih znebiti je pomembno vprašanje, saj se gre za obstoj in ohranjanje naših sadov dela. Pristop k reševanju tega problema bi lahko razvrstili takole:

    1. Naraven način je s pobiranjem polžev. To pride v poštev pri manjših površinah in sajenjem naravnih rastlin, ki jih polži ne marajo, kot so: origano, pelin, zastirka lubja akacije, listje hrasta, origano, dobra misel, teloh, česen (te rastline ne uničijo polžev, ampak jih le odženejo.

    2. Druga možnost je naselitev njegovih naravnih sovražnikov kot so: race, kokoši, gosi v sadovnjake. Zlasti učinkovite so pri tem race.

    3. Uporaba pripravkov narejenim proti polžem. Zgodovina uporabe le teh je že zelo dolga saj se pojavijo v uporabi že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Uporabljali so razne kemikalije od apna, soli, saj, lesnega pepela, fenola (karbolne kisline), žaganja in tobaka, po prvi svetovni vojni postane popularen še bakrov sulfat, železov sulfat, naftalin in živosrebrov klorid. Te snovi so služile za zatiranje in odvračanje. Nekatere od teh snovi pa so okoljsko nesprejemljive, ker se akomulirajo v zemlji. Leta 1934 odkrijejo metaldehid, ki je okoljsko sprejemljivejši in bolj učinkovit. Uporabljenih je bilo še več substanc, od katerih so mnoge sedaj zaradi vpliva na okolje nesprejemljive in nimajo dovoljenja za uporabo. Zanimivo je, da nekatere kemikalije, kot so železov tripolifosfat ali pa gnojilo Bioorganik zaradi svojih lastnosti polže odganjajo. Torej trenutno rešijo problem, na dolgi rok pa ne, saj populacija polžev ostaja, ležejo se jajčeca za naslednje leto in problem imamo zopet tu.
    Na trgu je veliko produktov ki predpisujejo izdelavo pregrad s temi izdelki, tako, da preprečimo prihod polžev na gredo. Ta teorija pa je huda napaka in zmota, saj polži prezimijo s svojimi jajčeci tudi v sami gredi, zato je uporaba bariernih sredstev kot so razna lepila in geli praktično nesmiselna, seveda pa se pri tem odloča vsak posameznik sam in uporabi tisto, kar misli, da je najbolje. Zmoten je tudi nasvet, da sredstva trosimo le okoli gred in vrtov žal tudi to ne drži iz prav zgoraj omenjene trditve.

    Problem pri vseh teh izdelkih je slaba obstojnost v vlagi, torej v okolju, ki ga imajo polži najraje. Vsi preparati namreč v vlagi razpadejo in postanejo neučinkoviti, okolje pa še vedno obremenjujejo. Posledično se je moral in se mora postopek pri takih preparatih pogosto ponavljati, kar pa postane hud problem za okolje saj smo tako vnašali v zemljo še več aktivnih substanc, izdatki kot strošek pa so rasli. Običajno je bilo potrebno na površino enega hektarja potrositi cca 15 kg teh preparatov. Ta problem je rešila druga nova generacija zatiralcev in vab za polže, ki zdrži v vlažnem okolju in dežju tudi več tednov in v bistvu zelo zmanjša potrebo po uporabi teh sredstev z delovanjem do enega meseca ter z efektivno porabo samo 8 do 10 malih zrnc na m2. Poraba tega preparata se je tako zmanjšala na le 1/3 potrebne običajne količine, pa čeprav je vsebnost aktivne snovi precej manjša od dosedaj znanih limacidov. Na ta način smo dosegli dvoje: Vpliv na okolje se je zmanjšal, pri približno enaki ceni kot je bil npr. Mesurol kot edino res učinkovito sredstvo za 60 do 70 %, saj je bila poraba pri drugi generaciji limacidov in Mesurolu do 15 kg/ha. Pri sredstvih 2. generacije ( Metarex, Ironmax Pro) in odpornosti na vlago ter vodo pa se je ta poraba zmanjšala najmanj za polovico do dveh tretjin, saj je predvidena poraba le 5 kg/ha s tem, da ga trosimo precej manj pogosto in pri drugi in tretji uporabi tudi precej bolj na redko oziroma le 3-5 kg/ha. Pomembna je tudi prava tehnologija izdelave, ki zmanjša potrebo po visokih koncentracijah in seveda ustrezne snovi, ki polže privablja tako, da se vsako zrnce ali briket ustrezno porabi. Iz tega razloga je tej vabi dodana oljna repica, ki se ji polž ne more upreti. Ko vabo poje, prične spuščati neznanske količine sluzi in se pri tem izsuši, tako da odmre. Populacija polžev se s tem občutno zmanjša in praktično polži več ne vplivajo na kvaliteto in celoten pridelek. Posledično se tako izleže naslednje leto manj jajčec. Stalež polžev se zmanjša, obremenjenost okolja pa tudi, saj naslednje leto potrebujemo še manj aktivne substance.

    Stari preparati so ostali in jih skušajo proizvajalci obdržati na trgu s tem, da so preprosto zapisali večjo površino, ki jo lahko učinkovito obvladujejo, in seveda z znižanjem cen, tako, da so potrošniki pri tem zavedeni, zato je najbolje, da se sami prepričajo o učinkovitosti posameznega izdelka. Nižja cena pa je lahko varljiv znak, če ni učinkovitosti.
    Seveda konkurenca poizkuša ohranjati tržni delež ne glede na zgoraj opisano tako, da zapiše manjšo porabo na hektar, kljub enaki obliki in velikosti briketov kot so bili, tehnologiji in vsebnosti aktivne substance.

    Prav je, da vrtičkarji in kmetovalci po lastni presoji izberejo svojo pot, jo preizkusijo in se potem ponovno odločajo, saj tako ugotovijo kaj je najboljše in cenovno najugodnejše na daljši rok. Pomembno je, da lahko nabavijo za večje površine tudi večja pakiranja, ki so ponavadi cenovno ugodnejša.

    POVEZAVA DO NAJUČINKOVITEJŠE BIO ZAŠČITE
    https://www.vrtnarcek.si/vaba-za-polze-bio-ironmax-250g

  • BIOORGANSKA ZEMLJA

    Bioorganska zemlja je stisnjen naravni koncentrat kokosovih vlaken primernih za setev, sajenje in presajanje rastlin. Koncentrat ne vsebuje nobenih bolezenskih organizmov in drugih agro kemikalij. Odlikuje se po sposobnosti zadrževanja vode, izboljšuje zračnost zemlje ter strukturo tal. Uporabimo ga lahko tudi, kot zastirko s katero preprečujemo rast plevela.

    Uporaba: Za setev, sajenje in presajanje vseh vrst rastlin. Lahko uporabimo za mešanje s slabšimi zemljami in substrati, pri setvi travnatih površin, sajenju sadnega drevja, sadnih in okrasnih rastlin in začimbnic.

    Način uporabe: Bioorgansko zemljo namočimo v cca 30-35 L vode. Priporočljivo je vodo dolivati postopoma, da se počasi vpije. Bioorganska zemlja je pripravljena približno v 30ih minutah. Po potrebi lahko ob koncu zemljo pregnetemo, da se enakomerno namoči.

  • PRIDELOVANJE KORENČKA NA DOMAČEM VRTU

    Rdeči, pravzaprav oranžni, korenček je poslastica, ki jo radi jedo tudi otroci in je po priljubljenosti primerljiva z raznimi sladkimi prigrizki. Najbolj tekne sveži, spuljen z domačega vrta, na hitro opran in takšne sorte, ki vsebuje veliko sladkorja. Ni ga težko pridelati, če poznamo določene lastnosti te korenovke.

    Korenček, kot ga poznamo danes, izvira iz trpke in nezanimive divje vrste, ki raste kot plevel po vsej Evropi in Aziji. Prepoznamo ga po cvetovih -  kobulih, ki zrastejo tudi do meter in več, so bele barve in v poletnih mesecih semenijo. Takrat se bela barva spremeni v rjavo, saj je tudi korenčkovo seme rjavo. V družino kobulnic spadajo tudi petršilj, pastinak, zelena… in tudi divja kumina, s katero divje korenje v času nastajanja semena pogosto zamenjamo (praviloma po videzu, po vonju prav gotovo ne). Glede na povedano raste korenje vse okoli nas, pa nam pridelovanje pogosto predstavlja veliko težavo. Menim, da je največji problem v kaljenju semena in najzgodnejši fazi rasti te zelenjadnice.

    Za družino kobulnic je značilno, da njihovo seme vsebuje veliko eteričnih olj, njegova povrhjnica je trda in na nek način bodičasta, zato kalček potrenuje relativno veliko časa in energije, da prebode to trdo semensko ovojnico. Naši starši in predniki so korenje sejali v zimskem času, direktno v sneg, v posevke žit – prav s tem razlogom, da je preko zime, sočasno ko je sneg kopnel in ob veliki vlagi, trda semenska ovojnica počila in korenček je v spomladanskem času normalno kalil. Ko so žito poželi, so začeli z pletjem, okopavanjem in redčenjem posevka. Sodobni vrtičkar kupi seme v marcu, aprilu, ga poseje in pričakuje konec maja že prvi pridelek…

    Korenje

    Kdor hoče pridelati korenček, mora vedeti nekaj dejstev o razvoju rastline. Optimalna temperatura kaljenja je 8 °C. Pri taki temperaturi in ostalih izpolnjenih pogojih za rast bo kalil v 5-ih dneh. V kolikor je temperatura zemlje nižja, se čas kaljenja lahko podaljša tudi za več kot mesec dni. V trenutku, ko pa seme že kali in požene prvi list, se rast korenčka navidezno ustavi vsaj za tri tedne ali več. V tem času požene tanko, dolgo koreninico, ki se bo kasneje odebelila in postala koren. Da se bo ta mlada koreninica, tanka kakor las, normalno debelila, mora biti, kot prvi izpolnjen rastni pogoj, zemlja na gredici ves čas rahla in zračna – to pomeni do globine kot je dolgo korenje (20 – 30cm).Tega pogoja največkrat ne izpolnimo. Zakaj?

    Seme korenčka posejemo v vrste kot čisti posevek. Če zemlja ni dovolj topla je kaljivost dolgotrajna in seme je izpostavljeno raznim nevščenostim – padavine zemljo zbijejo, posevek se zapleveli… in ker mislimo, da ni nič kalilo, že po tednu ali dveh gredico prekopljemo in posejemo nekaj drugega… in krivo je seme, ki je bilo že staro ko je bilo pakirano… . V resnici je korenček v tem času že kalil, pognal dolgo korenino in iz zemlje se je že pokazal prvi list, vendar mi ga nismo videli, ker je zelo majhen in neopazen med gostim plevelom.

    Glede na navedeno korenček sejmo vedno v mešani posevek s čebulo, bobom, solato, česnom, lahko tudi mesečno redkvico v vrste. Ko bo korenček kalil in se razvijal,  bomo v medvrstnem prostoru vzdrževali zračno zemljo, pleli plevel in skrbeli za optimalne pogoje rasti. Ko bomo pobrali vmesni posevek se bo korenček nemoteno debelil vse do tehnološke zrelosti v oktobru oz. novembru. Gnojimo mu trikrat oz. vsaj dvakrat v času vegetacije: ob sejanju v vrste in dognojujemo prvič mesec po sejanju in še enkrat po mesecu dni z mineralnimi gnojili (Vrtnarček NPK) z večjo vsebnostjo kalija.

    Nada Grešak, dipl.inž, agr. in hort.

  • PRIDELOVANJE JAGOD NA DOMAČEM VRTU

    Začela se je sezona češenj in jagodičevja. Na trgu so že slovenske češnje, sibirske borovnice, šparglji in jagode. Pridelava jagod ni zahtevna, potrebujejo predvsem s hranili dobro založena tla z veliko vsebnostjo humusa, zato bi bilo smiselno, da ima na svojem vrtičku vsak ljubitelj vsaj nekaj sadik različnih vrst in sort jagod. 

    Naravna rastišča sort jagod, ki so se uporabljale za križanja, s katerimi smo dobili današnjo obliko plodov, so okolica Teksasa v Ameriki, obala Pacifika , pa tudi Havaji. Jagoda je torej klimatsko in temperaturno zelo prilagodljiva rastlina, zato jo pri nas v Sloveniji lahko gojimo v vseh pokrajinah.  Tudi glede tal ni zahtevna, saj uspeva na vseh tipih tal: od peščenih do glinastih, seveda pa ji najbolj prijajo rahla, strukturna tla bogata s hranili. Izogibati se moramo le nepropustnih tal, kjer voda zastaja na površju. Glede kislosti tal jagoda prenaša pH med 5,5 in 7,2.

    Na rast in rodnost jagod v naših klimatskih pogojih najbolj, poleg založenosti tal s hranili in možnostjo zalivanja, vpliva medsebojni vpliv temperature, zračne vlage in dolžine dneva. Listi pri jagodah najbolje rastejo pri temperaturi 25°C, cvetovi pa se začnejo razvijati že pri 10°C. Če dobro opazujemo rastline na svojem vrtu to z lahkoto potrdimo, saj prej opazimo svetove kot pa nove liste. Ko se cvetovi začnejo odpirati, mora biti zračna vlaga okrog 60%, da bo oplodnja uspešna. Omogočen mora biti tudi let žuželk, kar pomeni zmerno vetrovno ali brezveterje. V kolikor ti pogoji ob cvetenju niso izpolnjeni, pride do neenakomerne oplodnje, če pa prve cvetove prizadene še mraz, ne moremo pričakovati debelih jagod, saj so vedno najdebelejši plodovi iz prvih cvetov. Cvetni brsti in mladi plodovi pri temperaturi -2°C pozebijo, zato je smiselno gredice ob napovedih takšnega padca temperatur pokriti s spomladansko vrtno tkanino. Vendar pozor, takoj ko mine nevarnost pozebe tkanino odstaranimo. Tako omogočimo nadaljnje opraševanje in preprečimo nastanek pogojev za razvoj raznih bolezni, ki prizadenejo liste in plodove. Še posebej je potrebno biti pozoren pri nasadih, kjer smo jagode sadili na črno, rjavo oz. temno folijo ali tkanino. Ob takih pogojih resnično preprečimo rast plevelov, pospešimo dvig temperature potrebne za razvoj cvetov in plodov, ustvarimo pa tudi idealne pogoje za razvoj bolezni, predvsem, če nasad ni zračen in je prisotna vlaga.

    Sadike jagod navadno kupimo v specializiranih prodajalnah, potem pa jih lahko razmnožujemo sami, saj je vzgoja sadik relativno preprosta – z živicami iz matične rastline. Živice za razplod začnejo poganjati ob prvem zorenju plodov. Tako vzgojene sadike navadno sadimo pozno poleti (avgusta) in jih imenujemo zelene sadike. Plodove bomo pobirali naslednjo pomlad. Sadike, ki so na trgu spomladi, so vzgojene iz živic, ki prezimijo na prostem, spomladi jih izkopljemo in presadimo v nov nasad, kjer še isto leto, v zgodnjem poletju, rodijo. Te sadike imenujemo sadike v mirujočem stanju. Tretja vrsta sadik, ki jih lahko kupimo v naših trgovinah pa se imenujejo hlajene ali frigo sadike. Te sadike so iz nasada skopane v decembru, shranjene v hladilnikih, ter poslane v prodajalne glede na potrebe trgovcev oz. potrošnikov. Te jagode rodijo po sajenju, kadarkoli v rastni sezoni, vse do jeseni oz. do pojava prve slane.

    Jagode v košari Jagode v košari

    Glede na zasnovo plodov jagode delimo v enkrat in večkrat rodne. Enkrat rodne so odvisne od dolžine dneva – rodijo, ko se dan daljša ( do poletnega solsticija, to je 24.6. ko se dan začne krajšati). Na večkrat rodne jagode dolžina dneva ne vpliva in jih obiramo vsaj dvakrat oz. večkrat v rastni sezoni, saj takoj po prvem obiranju začnejo s procesom formiranja novih cvetih brstov in razvojem plodov. Enkrat rodne jagode potrebujejo za razvoj novih cvetov obdobje kratkega dne in daljše obdobje nizkih temperatur med 2°C in 5°C. Vse vrste pa za normalno rast potrebujejo hranila, ki jih zagotovimo z gnojenjem s specializiranimi gnojili za jagode, ki jih po navodilih proizvajalca potrosimo oz. doziramo v nasadu.

    Nada Grešak, dipl.inž, agr. in hort.

     

     

  • PA JE POZEBA ZOPET TU!

    Kako reševati pridelek in zmanjšati škodo?

    Cvetoči maj je z nami, pa pozeba, ki je v preteklih dneh pustošila tudi po Sloveniji. Tako kot lansko leto se tudi letošnji konec aprila ni izneveril. Ustvaril je pogoje za pozebo in škoda je tu. Hodim po mestu in opazujem vrtove. Češnje se osipajo, kakiji so pozebli in listje odpada, prav tako pa je tudi z drugim drevjem in okrasnimi rastlinami. Tudi zelenjavni vrt, njive, sadovnjaki in vinogradi jo niso obnesli nič bolje. Požgalo je odganjajoči krompir, paradižnike in drugo, torej vse, kar je veselo odganjalo na vrtovih - sad dela - preranih vnetih in pridnih vrtičkarjev ter kmetov. Sadjarji in vinogradniki so prepuščeni na milost ali nemilost narave. Preliti znoj je zaman in mnogi se bodo verjetno morali truditi ponovno. Kaj še lahko stori posameznik vrtičkar, kmet in sadjar, da s pravilnimi ukrepi omili škodo na svoji gredici, njivi in sadovnjaku, da zmanjša škodo. Brez pravilne ocene škode si ne bomo mogli veliko pomagati in ukrepi ne bodo pravi. Opazujmo vrt, sadike in drevje. Nekaterih se je pozeba samo dotaknila, druge požgala. Nekateri listi imajo še 50 % zdrave listne mase. Na drevju, grmovnicah in trti so mladi poganjki počrneli in se posušili. Odpirajoči cvetovi niso dočakali oprašitve, ali ravno to, toda vse odpada. Podobno je na vrtninah.
    Naš cilj je:
    - Ohraniti pozeble rastline in drevje pri življenju.
    - Ohraniti vsaj nekaj pridelka.
    - Preprečiti škodo in vpliv na pridelek v naslednjem letu.
    - Ugotoviti katere rastline so popolnoma uničene,poskrbeti za njihovo odstranitev in zasaditev novih rastlin ter vrtnin.

    Vse je pomembno in z ustreznim delom zastavljene cilje lahko dosežemo.
    Pomembnejši koraki pri odpravljanju škode na rastlinah zaradi zmrzali:

    1.  V bistvu so postopki za prve tri točke popolnoma enaki. Z ustrezno prehrano rastlin pomagamo, da se več ali manj uničeni in odmrli deli rastlin regenerirajo. To pomeni, da skozi preostalo listno maso povečamo presnovo in prehrano rastlin. Rastlina si opomore, na novo prično odganjati poganjki, preostali plodovi se prično debeliti, nastavi nove brste in, če ne drugega, nastavi rodni les za naslednje leto. V primeru pa, da ne storimo nič, tudi naslednje leto ne bo pridelka. To so potrdile že mnoge izkušnje. Torej trud se izplača. Preti pa še nova nevarnost. V prihajajočih dneh bodo v primeru večje toplote prikukali na plan tudi polži. Tem mladi poganjki prav teknejo, in kmalu jih ni več. Ponavadi taka rastlina ali pa sadika poizkusi nastaviti še enkrat, toda če polžev nismo odstranili ti poganjki že drugič izginejo. Rastlini zmanjka energije in preprosto propade, se posuši. Sam za odstranitev polžev uporabljam pripravek, ki je na trgu kakšni dve tri lata Metarex. Ima manjšo koncentracijo aktivne substance, vendar poseben postopek izdelave omogoči popoln izkoristek, saj potrosimo le 9 zrnc na kvadratni meter. Posebnost pa je še v tem, da deluje dolgo tudi do mesec ali več, saj je pripravek odporen na dež in vlago. S tem nam še ena skrb odpade.
    2. Uporabimo posebna gnojila za regeneracijo rastlin kot so: Medicoplant, Regenerin, lahko pa dodamo še kakšen fungicid za zaščito proti okužbam. Dodamo lahko alge, vendar ni nujno. Na trgu najdemo tudi druge preparate, sam imam najboljše izkušnje z zgoraj zapisanimi. Z njimi pripravimo škropivo, če bomo škropili foliarno, torej po listih. Edini pogoj za to je vsaj 5 – 10 % zelene mase. V kolikor zelene mase ni, moramo namesto škropljenja, rastline zalivati. V tem primeru napravimo koncentracijo 10 krat močnejšo. Zalivamo 3 - 4 krat. Zalivanje opravimo vsakih 4 do 5 dni. Škropimo zjutraj ali zvečer, da preprečimo poškodbe oziroma ožige zaradi sonca. Pri zalivanju pa ni večjega problema, če zalivamo v soncu. Seveda ne pri najmočnejši pripeki. V primeru močno poškodovanih rastlin in listov je potrebno škropiti tudi več kot štirikrat zaporedoma saj listi postopoma rastejo in se njihova površina povečuje. To pa vpliva na učinek.
    3.  Ne pozabimo na zalivanje, ki je v bistvu na prvem mestu. Brez vode bodo namreč vsi ukrepi zaman, saj opažamo, da je letos marsikateri kraj v naši deželi brez dežja že od februarja in je že tudi suša pričela delati škodo. Preglejte svoje rastline in se glede na škodo odločite, kaj je smiselno škropiti in kaj je potrebno na novo posaditi. Pri drevju lahko le škropimo in s tem pripomoremo k obnovi ter preprečimo škodo še v naslednjem letu. Vrtnine, kot so krompir itd, pa je že vprašanje kaj z njimi. V kolikor je le malo zelenih listov je možnost za uspeh zadovoljujoča. Torej rastlino lahko ohranimo pri življenju, vprašanje je le, kakšen bo pridelek ali pa je bolje pristopiti k ponovni zasaditvi. V kolikor smo bili dosledni, uspeh ne bo izostal. Rastline si bodo opomogle vredno se je potruditi. Vrtnine in tudi drevje dodatno pognojimo še z Bioorganikom, saj bo bioaktivator v njem še dodatno prispeval k dobri regeneraciji.

    Franc Grošelj

  • Z majhnimi stroški pridelajmo pridelamo velik in kvaliteten pridelek

    Pravijo da je kriza mimo. Lahko da je res. Toda v času zategovanja pasov smo se navadili tudi sami pridelati hrano in tako razbremeniti družinski proračun. Hkrati pa je to povezano kot prijetno s koristnim. Kakor vsak posameznik vidi in doživlja tudi pri vrtičkarjih in drugih pridelovalcih hrane. Hrana je vse dražja in pri velikih trgovcih vitaminsko manj kvalitetna kot iz našega lastnega vrta. Torej vrtnarimo z veseljem in pridelajmo čim več. Zato je zelo pomembno, da izberemo taka gnojila, ki rešijo vse probleme, ki nam lajšajo in poenostavijo delo in omogočijo dobro rast. Poleg tega pa naj bodo še cenovno ugodna, kvalitetna in seveda bio. Ta beseda pa postaja zadnje čase pravi hit, čeprav resnici na ljubo ne vemo kaj bi z njo. Pogosto pojme pomešamo, ker nam tako svetujejo strokovnjaki po revijah. Pa je res vse bio kar zagleda luč sveta.
    Pred nas pogosto postavljajo vprašanja. Ali lahko uporabim mineralno gnojilo? Ali je hrana potem še bio. Če uporabim brikete, je pridelek še bio? Bodo rastline zdrave?

    Moram priznati, da je to res težko vprašanje, če želim odgovoriti argumentirano in na podlagi dejstev! Kako naj začnem? Najbolje pri stanju nič. Torej, če nič ne gnojimo vrta ali njive. Pomembno se je zavedati dejstev:

    1.S plodovi ali pa gomolji in listi rastline torej s pridelki, odnesemo iz vrta dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in tudi druga mikrohranila železo, bor, cink, baker itd. Če to delamo vsako leto več let zapored bo zemlja postala siromašna na vseh teh hranilih. Pridelek bo vsako leto slabši, piškav in bolan. Na zemlji bo pričel rasti mah. Da, prav ste prebrali. Naše delo bo vsako leto manj uspešno in tudi pobrana hrana ne bo nudila vsega kar mora dobiti naše telo.

    2. Kaj se zgodi, če zgoraj opisane elemente hranil vrnemo v obliki mineralnih hranil?
    Rastline bodo rasle nekaj let, tudi pridelek bo na začetku dober, toda zaradi pomanjkanja organskih snovi (listja, šote itd. bo zemlja postajala zbita in slabo rodovitna. Zopet se bo pojavil mah. Sedaj zaradi zakisanosti tal, ki jo povzroči pretirano gnojenje z mineralnimi gnojili in pomanjkanjem organske mase. Več bomo trosili mineralnih hranil in nič drugega, slabše bo. Sedaj sem vas prestrašil. Pa ni čisto tako. Pametna uporaba hranil v obliki mineralnih gnojil je kar pravilna. Pametna pa je tista uporaba, ki vrne zemlji kar smo ji s pridelkom vzeli. Nič več. Mi pa prav tu ponavadi delamo napako in trosimo preveč ali pa nič. Ni zastonj naš lepi rek; PO ZDRAVI KMEČKI PAMETI DELAJMO. Ker pa so ta gnojila koncentrirana, so zelo kisla ali pa zelo bazična. Oboje poruši ravnotežje v zemlji.
    Zemlja tako postane prekisla. Rastline pa najbolje uspevajo v rahlo kislih tleh, torej tik pod nevtralnim območjem, pH 6,5 v osrednji Sloveniji je zemlja že po naravi takšna. Na obdravskem območju in Prekmurju je zemlja bolj kisla tam nekje pH 5,5 do 6,5. Zato moramo tukaj apniti ali pa dodajati kalcij z gnojili, ki ga vsebujejo.
    3. Kaj se zgodi če dodamo na vrt samo hlevski gnoj?
    S tem smo dodali veliko organske mase in dušika. Rezultat bo naslednji: Rastline bodo bujno rasle, cvetele, toda cvetovi bodo odpadali, stebla bodo postala vitka, svetlo zelena, pojavile se bodo bolezni in že malo uši bo rastlino uničilo ,ker ta postane neodporna. Plodovi kar jih ostane, bodo hitro zgnili in propadli. Zakaj? Ker zemlji nismo vrnili še fosforja, kalija ter mikroelementov.

    Slika 1: pomanjkanje dušika na listih kumare

    Slika 2: pomanjkanje kalcija na paradižniku in plodu jabolka

    Slika 3: Pomanjkanje kalija na listih paradižnika in plodovih korenja

     

    Iz zgoraj zapisanih treh točk lahko ugotovimo, kaj nam govori zdrava kmečka pamet. Torej nikoli ni dobro delati enostransko. Neizpodbitno in dokazano dejstvo v prehrani rastlin je naslednje: Rastlina vzame samo toliko posameznega hranila kolikor ga je v zemlji tistega z najnižjo vsebnostjo. To pa je zopet enostransko in neučinkovito saj ostala hranila ostanejo neizkoriščena in dejansko onesnažujejo zemljo. Torej je še kako pomembno s čim gnojimo in koliko. V kolikor vrtnarimo že več let, vemo s čim smo gnojili pretekla leta, kakšen pridelek smo imeli, je bil zdrav in obilen ali slab in bolan? Na podlagi tega lahko določimo brez kakršnekoli analize s čim gnojiti letos in v naslednje. Seveda je bolje imeti analizo zemlje pri roki, tako smo lahko bolj natančni toda tudi gornji postopek je lahko uporaben in zanesljiv. Samo opazovati moramo znati.
    Napisali smo, da trg ponuja marsikaj. Izberimo tako gnojilo ki najbolj ustreza zapisanemu, pa da je še organsko. Toda za božjo voljo, prepričajmo se o sestavi, da ne bomo kuhali ješprenja brez reberc ali pa juhe brez soli. Vse mora vsebovati, da je dobro in okusno.
    Eno izmed dobrih in skoraj popolnih organskih gnojil je priljubljeni Bioorganik. Kdor je delal z njim, ga ne pozabi več, zlasti zato ker ima popolno sestavo.

    Sama sestava tega gnojila je čudovita, saj poleg standardnih osnovnih elementov za prehrano rastlin dušika, fosforja, in kalija vsebuje še mnogo več. Vsebuje veliko količino magnezija in železa, ki tvorita jedro in okolico celice listnega zelenila v listu rastline. To pa je tovarna v malem, ki je pogoj za dobro rast rastlin in dober pridelek. Listi namreč omogočijo presnovo hranil v rastlini s pomočjo svetlobe, kar imenujemo fotosinteza. Nadalje to gnojilo vsebuje še bor, baker in cink, ki kot mikrohranila dopolnjujejo dobro prehrano rastlin. Nekako na tak način, kot sol v juhi ali pa sladkor v piškotih. Toda to še ni vse. Je edino gnojilo, ki vsebuje naravne snovi za dober razvoj koreninskega sistema. Kar se odraža nato v zdravi in bujni rasti. Morda bo kdo pripomnil, da je dušik tisti, ki omogoča bujno rast. To je res in do nekaj let je bilo to popolno pravilno. Danes pa vemo, da preobilica dušika rastlino nažene v rast, ta pa postane neodporna na bolezni, škodljivce, lome, pozebe in druge poškodbe, kar pa ni več garancija za uspeh. Pomembnejša sta magnezij in železo. Čeprav v mnogo manjših količinah. Gnojilo lahko trosimo, lahko z njim dognojujemo ali pa ga raztopimo v vodi in zalivamo.

    Potrebno je poudariti, da gnojilo vsebuje še veliko kalcija. Ta razkisa zemljo in tako ni potrebno dodatno trosenje apnenčeve in kamninske moke. In zopet smo prihranili. Poleg tega prepreči tudi gnitje mušice plodov pri papriki in paradižniku, kot posledica pomanjkanja kalcija. Z njim lahko odpravljamo tudi grenko pegavost pri jabolkih, ki pogosto nastane kot posledica pomanjkanja kalcija. Na to je zelo občutljiva sorta jabolk Jonatan in še nekatere druge. Mnogo kalcija potrebuje tudi krompir, breskve ipd. Kar se pogosto pozablja.
    Pomembno je tudi dejstvo, da je rokovanje z njim ali trosenje enostavno. Ne vsebuje semen plevelov in raznih bolezni.

    Iz zgoraj opisanih razlogov je gnojilo nepogrešljivo tudi pri sajenju in presajanju sadnih sadik, vinske trte grmovnic, okrasnih rastlin itd. Zaradi svoje edinstvene sestave je omogočen razvoj koreninskega sistema tudi pri sadikah. Zato ga tudi drevesnice svetujejo svojim uporabnikom saj je uspeh tako zagotovljen. Na podlagi tega se ob pravilnem delu le malo sadik posuši.

    Da strnemo povedano. Pri nakupu gnojil se prepričajmo o bogastvu sestavin, kar potrjujejo naše pretekle izkušnje. Vredno se je potruditi.

    Grošelj Franc

Izdelkov 11 do 20 od skupaj 20

Stran:
  1. 1
  2. 2

Brezplačna dostava

Za vsa naročila nad  40 EUR nudimo brezplačno dostavo na vaš naslov in osebni prevzem.

14 dnevna garancija

V kolikor z kupljenimi izdelki ne boste zadovoljni, nam nerabljene vrnite in vam jih bomo brezplačno zamenjali ali vrnili denar.

Strokovna pomoč

Potrebujete nasvet? Pokličite nas ali nam pišite, radi pomagamo!