Vrtnarcek.si

Napačno je vsesplošno prepričanje, da krompirjeve gomolje, ki jih nameravamo posaditi na vrt ali njivo, do saditve hranimo v temnem in hladnem prostoru. Ravno nasprotno, da bomo imeli ob saditvi močne, dovolj razvite kalčke, moramo krompir hraniti v čimbolj svetlem prostoru,  na temperaturi okrog 10 do 20° C.

Krompir je vrtnina oz. poljščina, brez katere si danes naše prehrane ne znamo več predstavljati. Nekoč je valjal za »hrano ubogih«, danes pa je, na domačem vrtu pridelan in v pečici pripravljen kifelčar, marsikomu najboljša specialiteta na krožniku. Večina zgodovinarjev pravi, da krompir izhaja iz Peruja, torej iz Južne Amerike. Gojili so ga tudi v Andih, ki ležijo na 4000 m nadmorske višine, kjer je klima ostra. Današnje sorte so prilagojene različnim klimatskim razmeram in tako uspevajo na Primorskem, v suhem in vročem podnebju (npr.Camelia, Colomba), kakor tudi v notranjosti Slovenije, v hladnejšem, celinskem podnebju (npr. Camelia, Colomba, Sunita,...).

Kakor pri vsakršnem pridelovanju zelenjadnic in vrtnin, je tudi pri pridelovanju krompirja zelo pomembno, da si za saditev zagotovimo kakovostno seme. To velja za zelo zgodnje, zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne sorte krompirja. Predvsem vrtičkarji in pridelovalci, katerim lastna pridelava zelenjave pomeni posebno zadovoljstvo in zdrav način življenja, radi vzgojijo lastno seme za nadaljne sajenje in setev. Pri vzgoji semenskega krompirja je to po navadi kar problem, saj je postopek pridelave relativno zahteven. Če želimo imeti zdrav pridelek, moramo pridelati zdrave semenske gomolje, kar nam velikokrat predstavlja težavo. Posevek krompirja je potrebno pravilno gnojiti in  do spravila vzdrževati brez bolezni in škodljivcev, pravočasno izkopati (v fazi tehnološke zrelosti – to je, ko se krompirjeva cima posuši in je seveda zdrava, ne da se posuši od bolezni) in nato tudi pravilno shraniti v primernih prostorih (kleteh). Zmotno je mnenje, da je vsak doma pridelan krompir primeren za nadaljno saditev, saj npr. bolezni, kot ja krompirjeva plesen, pogosto v skladišču sploh ne opazimo in se pojavi šele po saditvi krompirja, najpogosteje po osipanju. Po mojem mnenju je še najlažje kot semenski krompir pridelati zelo zgodnje sorte krompirja, ki načeloma dozorijo prej kot nastopi glavni izbruh krompirjeve plesni.

Vsesplošna in razširjena praksa pa je, da semenski krompir kupimo v specializiranih prodajalnah, kjer nam strokovnjaki svetujejo katera sorta je primerna za naše želje in potrebe in bo hkrati uspevala v naših rastnih razmerah. Pravi semenski krompir mora biti opremljan z deklaracijo, na kateri so navedene vse informacije o sorti krompirja, množitvi (E – krompir je primeren za sajenje tudi v naslednjem letu, A-krompir se načeloma sadi v sezoni nakupa, prihodnje leto pa ne), pridelovalcu in morebitni tretiranosti semenskega materiala. Pridelovalec s tem zagotavlja, da je seme brez bolezni in škodljivcev in ni okuženo z virusi.

S semenskim krompirjem se je priporočljivo oskrbeti takoj, ko je na voljo v prodajalnah oz. na trgu. Zakaj?

Posamezne, najbolj zaželene sorte, se po navadi najhitreje prodajo in ostanemo brez naše najljubše.

Krompir se prodaja v vrečah, zabojih in podobni embalaži in je skladiščen v kupih in tako v temnem okolju. Za kakovosten in obilen pridelek je potrebno saditi pravilno nakaljene gomolje, kar dosežemo tako, da krompir stresemo iz vreč in ga damo v čim bolj svetel prostor s temperaturo okrog 18 ° C. Lahko je nekoliko nižja ali pa višja, najpomembneje je, da je prostor svetel in temperatura ne pade pod ledišče (svetle kleti, garaže, zimski vrtovi ali zastekljeni balkoni…). Gomolji naj bodo nasuti v zaboje v eni plasti, saj se bodo le tako na njih razvili kratki (do 2cm dolgi) in močni poganjki temno zelene oz. vijoličaste barve (odvisno od sorte). Gomolje lahko namestimo tudi na šotno podlago in jih dva tedna pred sajenjem navlažimo, kar povzroči rast korenin. Ob sajenju krompirja gomolje v jarke sadimo skupaj z razvito koreninsko osnovo.

SEMENSKI KROMPIR NAROČITE TUKAJ:

Na trgu obstajajo tudi nova pakiranja semenskega krompirja v platojih. Ta pakiranja imajo prednost, saj imate za pravilno nakaljenje že vse pripravljeno. Plato enostavno postavite v primeren prostor in počakate, da phanjki zrastejo na primerno dolžino.

Gomolji z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oz. belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni oz. bo pridelek tako posajenega krompirja majhen. V takem primeru je najbolje, da cimo potrgamo in gomolje damo v ponovno nakalitev, v pogoje kot je napisano zgoraj. Seveda bo takšen krompir slabše obrodil, saj je bila hrana, nakopičena v gomoljih, porabljena za poganjke, ki jih potem odstranimo oz. se ob sajenju polomijo. Takšen posevek potrebuje obilnejše gnojenje.

Krompir sadimo, ko se zemlja primerno osuši in segreje vsaj na 8° C. Za zelo zgodnje sorte krompirja je temperatura zemlje lahko za kakšno stopinjo nižja. Najbolje uspeva v peščeno-ilovnati zemlji.

Krompirjevih gomoljev, zaradi morebitne okužbe, ni priporočljivo rezati na polovico, če jih pa, to naredimo kakšen dan, dva pred saditvijo, da se na odrezani ploskvi naredi suha kožica.

Zimsko hranjenje ptic je pomembno za ohranjanje njihove populacije in za zagotavljanje njihovega dobrega počutja. Ptice so odvisne od naše pomoči, saj je hrane v naravi v zimskem času manj. Obilno hranjenje jim zagotavlja energijo za preživetje pred mrazom in snegom.

Eden načinov, kako pomagati pticam v zimskem času, je da jim zagotovimo zanesljiv vir hrane ki jo dodajamo v hranilnice za ptice.

V nadaljevanju vam bomo napisali nekaj splošnih navodil za postavitev in vzdrževanje hranilnice za ptice v zimskem času, ter izbiro prave hrane.

1. Izberite dobro lokacijo za ptičjo hranilnico. Postavite jo na mesto, ki je enostavno dostopno, a hkrati ponuja nekaj zaščite pred vetrom in drugimi vremenskimi razmerami. Mesto blizu okna ali na terasi ali balkonu lahko predstavlja odlično izbiro, saj vam bo omogočilo, da uživate v opazovanju ptic z bližine.
2. Izberite kakovostno mešanico za hranjenje ptic. Poiščite mešanico, ki vključuje različne semena, kot so semena sončnic, prosa in drugih, tako privabite različne vrste ptic.
3. Napolnite svojo hranilnico z mešanico in redno preverjajte, da je polna. Če opazite, da se hranilnica hitro prazni, razmislite o dodajanju več semen ali pogostejšem napolnjevanju.
4. Hranilnico redno očistite. Izpraznite stara semena in druge odpadke iz hranilnice in jo vsakih nekaj tednov operite z vročo milnico, tako preprečite nastanek plesni in bakterij. To bo pomagalo preprečiti širjenje bolezni med pticami, ki obiskujejo vašo hranilnico.

Ena izmed najbolj priljubljenih vrst hrane za zimsko hranjenje ptic so sončnična semena. Tukaj je nekaj točk, ki jih je treba upoštevati pri zimskem hranjenju ptic z uporabo sončničnih semen oz. mešanice semen:

1. Izberite kakovostna sončnična semena. (Ptičji obrok naj bo sestavljen iz svežih in zdravih sončničnih semen oz. mešanice semen, da bodo ptice dobile dovolj hranilnih snovi).
2. Uporabite primerno krmilnico . (Obstaja veliko različnih vrst hranilnikov za ptice. Izberite tisto, ki bo primerna za vaše potrebe in okolje).
3. Redno spremljajte in ponudite svežo hrano. (Ptičji obrok je treba redno spremljati in menjati, da se prepreči gnitje ali zastrupitev ptic. Sončnična semena je treba hraniti v suhem in zračnem prostoru).
4. Postavite hranilnik na varno mesto. (Hranilnik je treba postaviti na varno mesto, ki je za ptice enostavno dostopno, a hkrati zaščiteno pred plenilci, kot so mačke itd..).
5. Raznolikost je ključna. (Čeprav so sončnična semena priljubljena med pticami, jim ne morejo zagotavljati vseh potrebnih hranil. Zato je pomembno, da ptice ponudite raznoliko hrano, vključno z drugimi vrstami semen, suhim sadjem in celo nekaj sveže zelenjave).
6. Bodite pozorni na vremenske razmere. ( Preden postavite hranilnik, se prepričajte, da bo na mestu kjer ne bo snega oz. ledu, da bodo ptice lahko prišle do hrane. V primeru močnega vetra ali nizkih temperatur je treba hranilnik postaviti na zaščiteno mesto).

Bodite potrpežljivi! Lahko traja nekaj dni, da ptice odkrijejo vašo hranilnico, a ko se to zgodi, boste lahko uživali v opazovanju ptic z bližine. Z malo truda lahko pticam v zimskem času zagotovite dragocen vir hrane in jim pomagate preživeti.

Da boste iz vaše hranilnice ptice dobili največ, je pomembno, da jo redno očistite in da je polna. Če ponudite raznoliko hrano, lahko privabite širšo paleto ptic in jim zagotovite hranila, ki jim bodo pomagala preživeti zimo.

Z malo truda lahko naredite veliko razliko v življenju ptic v vašem okolju, ob tem pa med obiskom vaše hranilnice, uživate v opazovanju njih med hranjenjem.

Polži so pogosta težava vrtičkarjev in kmetovalcev, saj lahko hitro uničijo vašo pridelavo. Čeprav so polži pomemben del ekosistema in imajo svojo vlogo v naravi, lahko njihova prisotnost na vašem vrtu povzroči velike težave.

Prihaja čas, ko se bomo morali spopasti z invazijami polžev v našem vrtu, seveda z željo, da bomo zelenjavo pridelali na naraven in zdrav način. Seveda je prav, da postajamo bolj osveščeni in, da čuvamo okolje ter uporabljamo snovi, ki so bolj prijazne okolju kot tudi nam.

Ko se spomnimo polžev, verjetno najprej pomislimo na te sluzaste živali, ki se prebijejo čez ograjo in zobajo naše najljubše rastline. Vendar pa polži igrajo pomembno vlogo v ekosistemu, saj so del prehranjevalne verige in pomagajo pri razgradnji organske snovi. Zato je pomembno, da pri zaščiti vrta pred polži uporabljamo načine, ki so čim bolj naravni in prijazni okolju.

Razvoj je prinesel BIO vabe za polže druge generacije, ki sloni že na dosedaj uporabljenih naravnih snoveh spojin železa, ki je dopolnjen in izboljšan tako, da se zmanjša količina potrebnega sredstva za likvidacijo polžev na najmanjšo potrebno količino, ob tem pa učinkovitost ni zmanjšana. Ta nov izdelek je IRONMAX PRO, ki sledi smernicam bio pridelave.

Njegova učinkovitost v primerjavi z do sedaj znanimi sredstvi je osupljiva, saj vsebuje molekule oljne repice, ki polže privabijo, da jih zaužijejo. Bistvo učinkovitosti je v ciljnem konzumiranju vabe, ki je dosežena z dodatkom molekul oljne repice. Na podlagi teh dejstev je poraba neprimerno manjša, saj 250 gramov zadostuje za kar 350 m2 vrtnih površin ( ostala sredstva na trgu v povprečju z 250g pokrivajo samo 40m2). Poraba kot števila zrnc na površino 1 m2 pa je res majhna. Samo 10 do 15 zelo, zelo majhnih zrnc na m2 je potrebno, da zaščitimo naš pridelek, pa še to na naraven način.

Seveda je uporaba vab za polže samo ena od možnosti za zaščito vrta pred njimi. Obstajajo tudi druge naravne metode za odvračanje polžev, ki jih lahko uporabljamo skupaj z uporabo vab ali namesto njih.

Poleg uporabe naravnih vab za polže lahko za zaščito vrta uporabite tudi druge metode, kot so postavitev ovir, kot so ovire iz bakrenih trakov okoli rastlin, ki polže odganjajo, ali pa uporaba mrež proti polžem. Prav tako je pomembno, da redno odstranjujete polže iz vrta z ročnim pobiranjem. S tem boste zmanjšali število polžev in omejili morebitne poškodbe vašega vrta.

Vsi ti ukrepi so del naravne in trajnostne strategije za varstvo vrta pred polži. Namesto uporabe kemikalij, ki lahko škodujejo okolju in zdravju, raje uporabite naravne metode za zaščito vašega vrta. Tako boste lahko uživali v svežih pridelkih, ki jih lahko z veseljem delite z družino in prijatelji, hkrati pa boste prispevali k varovanju okolja in krepitvi trajnostnega načina življenja.

Morda pa se bomo vrtičkarji s tem oddahnili. Pridelali bomo lep pridelek na naraven način, ki bo brez lukenj, najedenih listov in propadajočih rastlin.

Pripravimo se na ta užitek. Vredno je poizkusiti in verjeti, da to ni samo marketinški trik.

NAKUP 2. GENERACIJE LIMACIDOV JE MOŽEN V SPODNji povezavi:
https://www.vrtnarcek.si/vaba-za-polze-bio-ironmax-250g

Krompir je eno izmed ključnih živil za prehrano ljudi po vsem svetu. Pridelava krompirja igra pomembno vlogo v zagotavljanju hrane in samooskrbi. Vendar pa klimatske spremembe vplivajo na tradicionalne sorte krompirja, ki postajajo vse bolj dovzetne za bolezni, škodljivce in ekstremne vremenske razmere. Sajenje krompirja je eno izmed najbolj priljubljenih opravil vrtičkarjev. Krompir je zelo priljubljena zelenjava, ki jo lahko gojimo v različnih klimatskih pogojih in ima visok donos. V zadnjih letih so se pojavile nove sorte krompirja, ki so odporne proti boleznim, predvsem proti plesni. To je zelo pomembno, saj plesen lahko uniči celotno letino krompirja. Krompir je ena izmed najpogostejših vrtnin, ki jo pridelujemo v naših vrtovih. Bolezenske težave so prinesle velike izzive za pridelovalce krompirja, saj so se pojavile nove vrste bolezni, ki so bile prej neznane. Kljub temu pa je pridelava krompirja v vrtičku še vedno smiselna, saj omogoča pridelavo zdrave in sveže hrane, ki je polna vitaminov.

Izbira sorte krompirja

Izbira ustrezne sorte krompirja za sajenje je ključnega pomena za uspešno pridelavo in visok pridelek. Pri izbiri sorte je potrebno upoštevati podnebne razmere v katerih bo sajen, saj nekatere sorte rastejo bolje v hladnejšem podnebju, druge pa v toplejšem. Prav tako je pomembno izbrati sorte, ki so odporne proti boleznim, še posebej proti plesni. Pridelek sorte je tudi pomemben faktor, saj nekatere sorte prinesejo več krompirja kot druge. Na koncu je pomembno izbrati sorto glede na način uporabe.  Novodobni pristopi v hortikulturi omogočajo sajenje sort, ki so odporne na bolezni, kot so Fusarium, Rhizoctonia in plesen. Te sorte so bile oblikovane s selekcijo genov, ki so odporne na te bolezni. Sorte krompirja Colomba, Camelia in Franceline  so primerne za sajenje v različnih klimatskih pogojih in so odporne proti boleznim, zlasti proti plesni. Te sorte so bile preizkušene in so se izkazale za odporne proti boleznim, kar  na koncu zagotavlja večjo količino zdravega krompirja, ki je primeren za porabo.

Ekološko pridelovanje krompirja

Ekološko pridelovanje krompirja je tudi odlična možnost za vrtičkarje, ki želijo pridelovati krompir brez uporabe kemičnih sredstev. Sorta kifelčarja Annabelle je primerna za ekološko pridelavo, saj se ponaša z BIO certifikatom SI-EKO-001 in je srednje odporna proti boleznim. Ekološko pridelovanje krompirja je pristop k pridelavi krompirja, ki ne uporablja kemičnih pesticidov, gnojil ali drugih kemičnih sredstev. Namesto tega se uporabljajo naravni načini za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci, kot so uporaba naravnih pesticidov, kompostiranje in uporaba odpornih sort krompirja. Sorta Annabelle je primerna za kuhanje in pečenje, ter primerna za zgodnji izkop.

Ekološko pridelovanje krompirja ima torej številne prednosti. Kot že omenjeno je prva prednost, da ekološko pridelan krompir ni onesnažen s kemičnimi pesticidi, kar pomeni, da je za zdravje ljudi in okolja varnejši. Prednost je tudi da ekološko pridelovanje krompirja prispeva k ohranjanju biodiverzitete. Uporaba naravnih metod za zaščito rastlin in uporaba lokalnih, odpornih sort krompirja pomaga ohranjati lokalne vrste in podpira lokalno ekologijo. Med prednosti  ekološkega pridelovanja krompirja je, tudi prispevek  k trajnosti. Ekološko pridelovanje krompirja uporablja manj virov in ima manjši vpliv n a okolje kot konvencionalno pridelovanje.

Ekološko  pridelovanje krompirja je trajnostna in zdrava alternativa konvencionalnemu pridelovanju. Vrtičkarji lahko izberejo ekološke sorte krompirja, ki so primerne za njihov klimatski pas in se odločijo za ekološko pridelavo, ki bo prispevala k varnejši hrani, ohranjanju biodiverzitete in trajnosti.

Nakaljevanje in sajenje krompirja

Pred sajenjem krompirja je pomembno, da ga pravilno pripravimo, nakalimo. Nakaljevanje krompirja je postopek, ki se izvaja pred sajenjem, da se zagotovi boljši rast in večji donos, saj vznik krompirja pospešimo celo za 2 tedna.

Nakaljevanje krompirja se začne s tem, da se izbrani krompirjevi klubi postavijo v toplo in svetlo mesto ( cca 20st celzija), da se pojavijo kalčki. Ko se pojavijo kalčki, se krompir postavi v hladnejšo in temnejšo prostor, da se zniža temperatura, ter tako ne pride do šoka, ko krompir posadimo zunaj v hladnejšo zemljo.  Po nakalitvi se krompir posadi  v dobro rodovitno zemljo.

Pri sajenju krompirja je pomembno, da se rastline postavijo na globino približno 15-20 cm, saj se krompir razvija iz korenin in ne iz stebel. Najboljši čas za sajenje krompirja je od marca do aprila, ko je zemlja dovolj segreta, zemlja mora imeti najmanj 10 stopnji, saj drugače lahko tvegamo propad gomoljev  zaradi hladu v kombinaciji s preveliko vlago v zemlji. Krompir raste iz korenin in ne iz stebel, zato je pomembno, da se rastline postavijo na globino približno 15-20 cm.  Rastline krompirja je treba saditi z razdaljo približno 60 cm med njimi, da imajo dovolj prostora za rast.

Da bi zagotovili boljšo rast in večji donos, je pomembno, da krompir dobiva dovolj vode in hranil. Voda krompir redno in ga hraniti z organskim gnojilom, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij. Tudi zaščititi krompir pred boleznimi in škodljivci z uporabo naravnih metod, kot so uporaba naravnih pesticidov, kompostiranje in ustvarjanje dobrega drenaže.

Pravilna izbira, priprava in nakaljevanje krompirja je ključnega pomena za pridelavo zdravega, svežega in okusnega krompirja.  Vrtičkarji lahko z upoštevanjem teh nasvetov in metod v svojem vrtičku pridelajo krompir, ki je odličen način za samooskrbo s hrano, ki je zdrava, sveža in okolju prijazna.

Kljub temu, da smo komaj dobro vkorakali v januar in je vreme še zimsko, nas prvi sončni žarki vabijo, da pričnemo misliti na delo na vrtu. Večina ljubiteljev krompirja že v januarju kupi prvo seme, da lahko le tega nakalijo. Seveda ni nujno da krompir tudi nakalimo, ampak prav s tem omogočimo hitrejši začetni razvoj krompirja, ko je ta v zemlji.

Prav zato vam ponujamo semenski krompir v platoju, kjer imate krompir že pripravljen za kaljenje. V lesenih zabojih najdete štiri sorte, ki so pakirane glede na namembnost - RDEČ KIFELJČAR, BIO RUMEN KIFELJČAR, ZGODNJI ter ZA KUHANJE IN PEČENJE.

Kako kalimo:

• če želimo krompir nakaliti v 14 dneh, potem potrebujemo temperaturo do 20°C
• tik preden bomo krompir posadili, ga je potrebno za nekaj dni postaviti v hladnejši prostor, da ne bi doživel temperaturnega šoka, ko ga posadimo v zemljo
• prostor naj ima nekaj dnevne svetlobe ter relativno vlažnost, saj suh zrak izsuši gomolje
• Krompir sadimo v zemljo, ko ima ta najmanj 8°C

Krompir v platojih pripravljen na kaljenjnje najdete na naši spletni strani vrtnarček.

"Bliža se tisti čas, ko prihaja med nas ... " pojejo Rok 'n' Band in zato je sedaj pravi čas da spregovorimo dve besedi tudi o božičnem žitu.

Božično žito je namenjeno okrasnemu sejanju v prazničnem času.

Najbolj priljubljen setveni dan božičnega žita je god svete Lucije (13.december), ljudje pa sejejo tudi na god svete Barbare (4.december) in na Marijin praznik (8.december).

Božično žito naj bi simboliziralo pričakovanje daljših dni in novega življenja. Velik pomen sajenja božičnega žita pa ima tudi v katoliški veri.

Žito naj bi vsem, ki ga sejejo prinašalo srečo, obilje in uspeh, kmetom pa dobro letino. Zanimiva so tudi poimenovanja, saj mu na Gorenjskem pravijo božično žito, na Štajerskem kaljeno žito ali svetonočni spomin, na Dolenjskem zeleni božič ali pšenička ter v Beli krajini večno življenje.

Sajenje žita je zelo enostavno, saj potrebujemo samo seme, zemljo in posodo in tako lahko z malo truda popestrimo praznične dni. Če žito preveč zraste, ga enostavno porežemo s škarjami na željeno višino.

Božično žito lahko naročite tudi tukaj.

Spet prihaja čas, ko se bomo morali spopasti z invazijami polžev v našem vrtu, seveda z željo, da bomo zelenjavo pridelali na naraven in zdrav način.
Seveda je prav, da postajamo bolj osveščeni in, da čuvamo okolje ter uporabljamo snovi, ki so bolj prijazne okolju kot tudi nam.

Razvoj je prinesel BIO vabe za polže druge generacije, ki sloni že na dosedaj uporabljenih naravnih snoveh spojin železa, vendar dopolnjen in izboljšan tako, da se zmanjša količina potrebnega sredstva za likvidacijo polžev na najmanjšo potrebno količino in še vedno učinkuje.

Ta nov izdelek je IRONMAX PRO, ki sledi smernicam bio pridelave. Njegova učinkovitost v primerjavi z do sedaj znanimi sredstvi je osupljiva, saj vsebuje molekule oljne repice, ki polže privabijo, da jih zaužijejo.

Bistvo učinkovitosti je v ciljnem konzumiranju vabe, ki je dosežena z dodatkom molekul oljne repice. Na podlagi teh dejstev je poraba neprimerno manjša, saj 250 gramov zadostuje za kar 350 m2 vrtnih površin ( ostala sredstva na trgu v povprečju z 250g pokrivajo samo 40m2). Poraba kot števila zrnc na površino 1 m2 pa je osupljivo majhna. Samo 10 do 15 zelo, zelo majhnih zrnc na m2 je potrebno, da zaščitimo naš pridelek, pa še to na naraven način.

Morda pa se bomo vrtičkarji s tem oddahnili. Pridelali bomo lep pridelek na naraven način, ki bo brez lukenj, najedenih listov in propadajočih rastlin.

Pripravimo se na ta užitek. Vredno je poizkusiti in verjeti, da to ni samo marketinški trik.

NAKUP 2. GENERACIJE LIMACIDOV JE MOŽEN V SPODNji povezavi:
https://www.vrtnarcek.si/vaba-za-polze-bio-ironmax-250g

Bliža se čas ko bo zemlja toliko segreta, da bomo lahko pričeli s pomladanskimi deli na vrtu. Pozimi je bilo časa na pretek, da smo pregledali naše zaznamke problemov na vrtu, ali pa preprosto prebrskamo po spominu kaj nam je naredilo v letu 2021 na vrtu največ težav. Malo pomislimo:

So se pojavili kakšni škodljivci, ki jim nismo bili kos: naprimer strune, bramorji,voluhar, polži, je zemlja dovolj prehranjena z minerali in dušikom, nam rastline obilno cveto potem pa cvetovi odpadajo?  itd.

Strune pričnemo zatirati takoj, ko se zemlja otopli in so se te premaknile proti površju. Takrat pri prelopatanju v celotnem preseku lopatanja zemlje izdatno potrosimo zrnca strunala. V količini najmanj 2 kg na 10m2 ali raje več. Pomembno je, da je zemlja vlažna. Po 10 dneh lahko sadimo in sejemo. Tudi  populacijo bramorjev in polžev, ki so v tej globini  bomo tako vsaj malo zmanjšali, pa tudi voluhar bo zbežal. Seveda smo s trosenjem Strunala ubili dve muhi na mah. Rešili ali pa vsaj zmanjšali smo populacijo škodljivcev v zemlji in pognojili smo z dušikom in kalcijem. Torej nadalje dodajamo samo gnojila Fosforja (P) in Kalija (K) z malo ali brez dušika, pa tudi kalcija kot četrtega gnojilnega elementa je s tem dovolj. Dobro pa je, če gnojila vsebujejo tudi Magnezij (Mg) saj je ta vsestranski element zelo potreben človeškemu organizmu, pa tudi rastline ga nujno potrebujejo. Brez njega ni presnavljanja hranil saj ni fotosinteze.

Strunal 1kg in 5kg

STRUNAL1kg    https://www.vrtnarcek.si/strunal-1kg

STRUNAL 5kg https://www.vrtnarcek.si/strunal-5kg

Ocenimo zemljo. Je glinena, težka, peščena, ali lepa črna rahla. Črne ali temno rjave zemlje so dobre in zračne . Vanjo je potrebno dodajati nekoliko manj hranil.  V tem primeru nimamo veliko dela. Zemljo le prelopaptamo in potrosimo Bioorganik. Za uspešno rast smo naredili vse.  Kaj pa, če je zemlja težka, glinena. V tem primeru  je prav, da zemlji dodamo, vgradimo snovi, ki bodo zemljo rahljale, zadrževale vlago in izboljševale zračnost. Zelo dobra v ta namen je Bioorganska zemlja s katero je rokovanje zelo priročno saj jo odlikuje majhen volumen pred pripravo, ko pa ji dodamo vodo se volumen 10-12x poveča. Postopamo po navodilih in rezultati ne bodo izostali. Zatem potrosimo še Bioorganik kot osnovo za dobro naravno rast rastlin in uspeh ne more izostati.

BIOORGANSKA ZEMLJA https://www.vrtnarcek.si/bioorganska-zemlja-70l-5kg-agrolit

KAKŠNE NAPAKE NAJPOGOSTEJE DELAMO PRI PRIPRAVI ZEMLJE NA VRTU?

Najpomembnejši pojem v življenju ljudi, živali in rastlin je prehrana. Da tudi rastline potrebujejo raznoliko prehranjevanje, če hočemo, da imajo na razpolago najpomembnejše; kot so dušik (N), Fosfor (F), Kalij (K), pa tudi Kalcij, Magnezij, Natrij in Žveplo. Slednja dva nista tako pomembna, ker jih je v zemlji običajno dovolj. Vsi ostali elementi pa so nujno potrebni.

To pogosto pozabljajo vrtičkarji, ki se ukvarjajo z bio pridelavo in ponosno povedo, da uporabljajo samo kompost. Potrebno je vedeti, da kompost, pa tudi hlevski gnoj, konjski gnoj, ipd, vsebujejo dušik in organsko maso, pa skoraj nič ostalih  nujno potrebnih elementov. Tako prehranjevane rastline običajno hitro in močno rastejo, so pa popolnoma neodporne na bolezni, lome, cvetovi odpadajo ali pa se slabo oprašujejo in kasneje plodovi odpadajo, plodovi gnijejo, so manj okusni, se slabo skladiščijo itd. Vse to je posledica preobilice dušika in pomanjkanja Fosforja, kalija in drugih anih mineralov. Velikokrat sem zapisal, da brez pomisleka solimo juho na krožniku, da je le okusna, kalija, in fosforja,ki sta podobni snovi pa rastlinam ne privoščimo, da bi se te lepo opraševale, da bi bile zdrave in odporne ter, da bi plodovi lepo zoreli in dobro skladiščili.

BIOORGANIK 20kg  https://www.vrtnarcek.si/bioorganik-20-kg

Vedeti moramo, da so pomisleki okoli normalne uporabe fosfornih in kalijevih gnojil popolnoma odveč saj prav tako izvirajo iz zemlje, kot naprimer kuhinjska kamena sol, s to razliko, da sta kalijevo in fosforjevo gnojilo v tovarnah s posebnim postopkom bolj koncentrira, da se posledično zmanjšajo transportni stroški. Odstranjena pa je tudi jalovina in balast, ki rastlinam ne koristi. Posledično seveda takšna gnojila trosimo v manjših količinah in dosežemo isti učinek. Potrosimo samo toliko, kot je jeseni ali čez leto znašala vsebnost teh mineralov v plodovih in drugem pridelku. Vedeti moramo namreč, da s plodovi in pridelki iz zemlje odnašamo tudi te elemente-minerale in samo to moramo nadoknaditi. Nič več. V kolikor smo dodali bioorganik pa potrebujemo mineralnih hranil še manj. Prav tako pa izkoristek hranil povečuje še uporaba medicoplant Amina, ki ga dodajamo razredčenega z vodo v hudo majhnih količinah. Učinek pa je izreden. Rastline zalite s tem naravnim gnojilom pa povečuje tudi odpornost na mraz za cca 5 ⁰C in kasneje odpornost na sušo. Seveda, moramo z njim zalivati vsaj 2x na mesec. Prevelika količina trosenja mineralnih gnojil pa zakisa zemljo, to pa je tisto kar ruši ravnotežje v naravi.

To je vse, kar nas čaka v teh prihajajočih pomladanskih dneh. Pa ne pretiravajmo s prezgodnjim sajenjem krompirja. Pozeba je lahko hitro tu. Lahko pa nevarnost pozebe zmanjšamo tudi z vrtnarsko kopreno, ki bo ohlajanje zemlje vsaj malo preprečila.

Franc Grošelj

V zimskem času, ko na vrtu ni pridelkov, s katerimi bi se hranile zunanje ptice, le tem ponudimo semena sončnic ali lojne pogače. S tem bomo pomagali tudi pticam, da imajo v zimskih dneh dovolj hrane. Samo hranjenje ima lahko tudi poučen pomen, saj lahko otroci opazujejo različne vrste ptic, ki zimo preživijo pri nas.

Semena sončnic najlaže postavimo v ptičje krmilnice, ki jih obesimo na varno višino, kjer niso ptice ogrožene pred drugimi plenilci. Ko postavimo krmilnico jo napolnimo s semeni in opazujemo. V primeru, da krmilnica sameva le to premaknemo, da jo ptice lažje najdejo. Potrebno je tudi preverjati ali pod krmilnico raste plevel - saj se med semeni sončnic pojavljajo tudi semena ambrozije, ki pa je invazivna tujerodna rastlina, ki pri ljudeh povzroča alergije, zmanjšuje pa tudi pridelek v kmetijstvu.

Najprimernejša prehrana za ptice so semena sončnic. Poznamo črna in pisana. Prav tako jim lahko ponudimo mešanico semen ( sončnice, proso, pšenica, lan, oves, konoplja, ... ) in tako poskrbimo za raznoliko prehrano.

Kot alternativo pa lahko ponudite tudi lojne pogače, ki služijo kot dopolnilna prehrana za ptice.

V ponudbi lahko najdete različna pakiranja, ki jih v spodnji povezavi lahko tudi naročite.

Poskrbite, da bodo ptice tudi v zimskih dneh preskrbljene. Vse za prehrano pa lahko najdete tukaj.

Malce nenavaden naslov za konec poletja, toda dejansko se nam to dogaja. Od pomladi naprej ima vreme glavno IN POMEMBNO besedo v našem življenju. Celo leto nas spremljajo vremenske neprilike. Dokler nam niso škodile na vrtu je še nekako šlo, ko pa se prične uničevati naše delo je prav, da prisluhnemo, preberemo in skušamo našemu vrtu pomagati.

Nezgode, od spomladanskih zmrzali, ki so uničevale posajene vrtnine, do slabega opraševanja, pomrznjenih vej in večkratnih polomljenih sadik zaradi toče, do hudih neurij in nazadnje do večkratnih zaporednih vročinskih valov, ki so podirali temperaturne rekorde in tudi do invazij polžev. Vsem tem nezgodam in škodi lahko vsaj nekoliko pariramo z izvajanjem posebnih ukrepov na vrtu, ki lahko pripomorejo, da se rastline obrastejo, zacelijo rane in odganjajo  naprej.

Vse to smo napisali  že večkrat, toda ob tem ,kar se je dogajalo letos je prav, da utrdimo naše vedenje ob takih prilikah.

Pomagajmo si s škropljenjem z algami  in amino kislinami. Oba preparata sta na naravni podlagi, vsebujeta 24 aminokislin. Ene v večjih količinah in druge v manjših. Vse pa so pomembne prav v takšnih razmerjih, ki se nahajajo v Medicoplant Aminu in  Medicoplant Algesinu. Pojasnili smo razlike med njima, vendar ni za odmet, da to ponovimo. Algesin deluje bazično ali lužnato, Amin, pa deluje kislo. To nam pove, da se lahko eno meša s kislimi ostalimi dodatki in drugi z bazičnimi. Amin je tudi nekoliko močnejši.

Oba preparata pomagata rastlinam, da lažje prenašajo nizke temperature in tudi vročino, ki se pojavlja v letošnjem poletju. Stoma v rastlini povzroči upočasnitev presnove v rastlini, celice pa  na ta način lažje prenesejo mraz, vročino, pa tudi sušo. Ko ti negativni vplivi prenehajo, rastline zopet normalno ali pa celo pospešeno rastejo. Podoben primer je tudi pri poškodbah, ki nastanejo iz različnih vzrokov od poškodb zaradi insektov, rastlinskih bolezni, vetroloma ali toče. Regeneracijo oziroma obnovo rastlin omogočijo tudi drugi preparati, ki pa so obogateni še s hranili dušika, fosforja, kalija, magnezija, kalcija in mikrohranili. To izboljša celjenje in dozorevanje lesne mase ali celulozne mase, ki tvori drevesno  rastlinsko substanco. Rezultati v praksi so presenetljivi. Na primer vinska trta oskubljena od toče si je opomogla razrastla in v naslednjem letu omogočila normalen pridelek. Mlad nasad je mnogo bolje prenesel vročino in le malo sadik se je posušilo. Še veliko je podobnih primerov  poznam in ugotavljam, da je uporaba smiselna in učinkovita. Velja pa poudariti, da v jesenskem času ne priporočamo uporabo hranil na podlagi dušika, saj bi rastline preveč nagnalo na rast, les ne bi dozorel in to je idealna možnost, da nam nedozoreli poganjki pozebejo. Same aminokisline v Aminu in v Algesinu pa pospešujejo dozorevanje lesa in  zmanjšujejo možnost jesenske pozebe.

Invazija polžev naredi mnogo škode. Pojedo listno maso in tako zmanjšajo fotosintezo rastline. Rast se upočasni, rastlina pa prične hirati. Druga nevarnost pa je da polži pojedo mlade brste in rastlina enostavno ne more rasti temveč se posuši ali odmre. Ukrepajmo takoj tako, da polže enostavno poberemo in uničimo ali pa uporabimo učinkovitejše sredstvo METAREX ki samo z 9 zrnci/m2  uniči polže. Tisti pa, ki prisegate na bio pa se poslužite prav tako učinkovitega preparata IRONMAX, ki je le nekoliko manj učinkovit vendar je izdelan na BIO osnovi.  Zaradi dobre tehnologije izdelave, ki jo drugi preparati nimajo, resnično dobro učinkuje. V tem času v začetku septembra, ko to berete ,polži pričenjajo z izleganjem jajčec, ki bodo prezimila in drugo leto bo polžev zopet na pretek, zgodba se bo ponavljala. V kolikor to ne želimo , je sedaj čas ,da Metarex ali Ironmax potrosimo in preprečimo nadaljnji razvoj polžev za naslednje leto. Ne pozabimo, da preparata delujeta zaradi svojstvene tehnologije tudi v vlažnem vremenu in tudi več kot en mesec.

Z nastopom poletnih dni  v vročini in vlagi nastopi tisti čas, ki je najbolj primeren za hiter razvoj insektov, plazečih se in letečih.  Začele so se pojavljati ose, sršeni, azijski sršeni, ščurki ,uši, mravlje, škorpijoni, pa še kaj bi se našlo. Lezejo povsod, po tleh, po rastlinah, po pohištvu. Letajo po zraku in včasih so prav nadležni. Prostori preprosto postanejo neprimerni za bivanje.

Bliže smo slovesu poletja več je te nadloge. Počitniške hišice, prikolice, svisli, garaže, sobe postanejo elementi invazije tega mrčesa. Vse je čisto ,le  mali insekti se skrijejo v posamezne dele bivalnih prostorov, v špranje, razpoke, pod predmete itd, se razvijajo in dejansko ogrožajo bivali objekt, ki bo kljub naši marljivosti v naslednjem pred poletju neprimeren za bivanje. Posledično je potrebno vse take prostore pred uporabo ponovno čistiti. Koliko dela in stroškov, brez potrebe.

Nekateri izmed zgoraj navedenih insektov predstavljajo za ljudi nevarnost, posebej, če smo alergični na te pike. Zlasti sršeni, ose in škorpijoni take ljudi lahko spravijo celo v smrtno nevarnost. Pred njihovimi piki nismo varni, saj se lahko zgodi zelo iznenada in pik je tu. Zelo pomembno je, da poznamo svoje telo glede občutljivosti na omenjene pike, tako se lahko zaščitimo na ta način, da jih uničimo, ali pa, če se to ne da, da se zaščitimo z obleko in pokrivali, če moramo opraviti, kaj v bližini njih. Najbolje pa je, seveda, da jih uničimo! Ne pozabimo, če pijemo iz pločevink kakšno limonado, pivo, radler itd je navarnost zelo velika, ker zaidejo tudi v kozarce in pločevinke. Pik ose v grlu je lahko smrtonosen, ker zaradi otekline ne moremo dihati. Potrebna je takojšnja zdravniška pomoč.

Razvoj tega mrčesa je delno povezan z zunanjo temperaturo. To zlasti velja za sršene, ose, mravlje. Dovolj visoke dnevne temperature, pripomorejo k hitremu razvoju in, če ne ukrepamo je te nadlege hitro preveč zlasti v času ko pričenja zoreti sadje, jagodičevje, grozdje ipd. Zelo zanimivo je videti sršenje gnezdo, ko doseže tudi od o,5m-1 m premera, saj gnezdo kar raste, v odvisnosti od  moči sršenje populacije, ki se razvije v sezoni.

Zatiranje ni enostavno, zlasti če smo alergični, ali, če nimamo ustreznih pripomočkov, ki bi nam omogočili delo iz varne razdalje, saj so napadi teh velikih sršenov zlasti največje vrste ,ki jih imenujemo azijski sršeni, že res lahko nevarni. Včasih je veljalo, da je pik ene ose primerljiv s pikom treh čebel (čeprav strup ni isti), pik treh os lahko primerjamo po jakosti s pikom enega našega sršena, pik azijskega sršena, ki predstavlja še močnejšo dozo strupa pa je še močnejši. Seveda preizkušanja o tem na bi priporočal.

V preteklosti so taka gnezda uničevali z zažiganjem in dimljenjem. Zažiganje je populacijo sršenov uničilo, povzročilo pa je prenekateri požar, dimljenje pa po navadi ne, ampak jih  le razdraži. Tako postanejo še bolj napadalni. K sreči danes že dobimo v ta namen sredstva v obliki sprejev, ki nam omogočajo delo iz varne razdalje 7-10 m. Pri tem seveda odprti ogenj ne sme biti prisoten. Sam sem na ta način uničil že veliko sršenjih gnezd, včasih bolj včasih manj uspešno, vendar s sredstvi, ki so danes na razpolago, skoraj vedno uspe. Snop razpršila usmerimo v samo odprtino gnezda, če se da. Dovolj je le pritisk nekaj sekund. Na podstrešju ali v kakem drugem prostoru, ki je zaprto ,lahko posprejamo tudi prostor, pa bodo sršeni uničeni. Podobno vendar lažje storimo to z osjim gnezdom.

Veliko težavo v domu povzročajo tudi mravlje, rdeče, črne, majhne, velike… Pogosto je ta boj neuspešen, če ne uporabimo pravega sredstva.

Družina STRIKE Vam to nudi v obliki posipov ali razpršil dobro rešitev tega problema.  Univerzalno razpršilo lahko popršimo po površinah, okenskih okvirjih, po tleh, po okrasnih rastlinah v domu in okolici.

Posipi so osnovani v obliki prahu. Potrosimo jih povsod tam kjer srečamo mravlje ali pa ostali plazeči mrčes (ščurke, bolhe,uši, id). Obstojijo pa tudi posebne ampule z enakim sredstvom, ki pa jih kar sami zmešamo z vodo, saj se koncentrat nahaja v obliki ampul z že določeno količino sredstva. Zelo enostavno in priročno. S tem pa vplivamo pozitivno tudi na okolje, saj ne delamo nepotrebnih močnejših koncentracij. Z njimi zaščitimo tudi okrasno grmičevje, cvetje ipd.

Na trgu  obstojijo tudi posebne vabe proti mravljam. Sredstvo za uničenje se nahaja v obliki sladkih vab v posebnem ohišju in je tako nedostopno otrokom. Mravlje gredo na sladko tvarino in jo odnašajo v gnezdo. Zaradi manjše vsebnosti snovi postopek traja  cca 14 dni, da mravljam ne daje signala za preplah. V tem času gnezdo odmre in mravelj se znebimo. Ne smemo biti neučakani. Ljudje smo po navadi zelo nestrpni in, če ni učinka takoj že sprejmemo sklep:  to sredstvo je zanič. Toda  potrebno je vedeti , da je vsaka stvar narejena tako s posebnim razlogom. V našem primeru uničimo gnezdo, kar je naš cilj, uspeh pa je popoln. Vendar pa ponovno poudarjam, potrebujemo vsaj 14 dni časa. Mravlje namreč na ta način počasi odmirajo, populacija se manjša in na koncu zaradi premale živalnosti odmre. V kolikor bi potrosili insekticd po mravljišču bi del mravelj odmrl, drugi del pa bi zaprl vstope v gnezdo in našel drugje izhod.. S tem pa nismo storili nič.

S prihodom razmeroma vlažnega vremena nam bodo težave delali tudi komarji. Ta nadloga je res problem. Pokvari nam sedenje v prijetni družbi ob toplih večerih zunaj na vrtu, ali pa kje ob vodi. Poslužimo se spiral proti komarjem. Lahko jih postavimo pod mizo, na mizo ali kje v bližini in komarji bodo odleteli, mi pa bomo lahko uživali v prijetnem poletnem večeru.

Dobra rešitev z dimljenjem je tudi fumigator. Ta zaplini vse pore prostorov in uniči mrčes. Po delovanju pa prostore prezračimo. Delovanje je enostavno in varno saj sredstvo zalijemo z vodo, da lahko reagira.

Tako bomo vse prostore očistili nadlog in uživali v prijetnem okolju.

Franc Grošelj